Kulturni praznik |
Krajevna skupnost L I B E L I Č E Libeliški GLASNIK februar 2000 -V S E B I N A
8. februar, slovenski kulturni praznik
Prišli bi že bilí Slovencem zlati časi, ak’ klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi. dr. France Prešeren Ob slovenskem kulturnem prazniku ! Spet praznujemo obletnico smrti velikega moža, poeta, glasnika svobode slovenskega naroda. Bil je zatiran in zaničevan kot takrat ves slovenski narod, pa vendar je upal in znal povzdigniti besedo. To je bila slovenska beseda, takrat beseda hlapcev in dekel. Toda pod njegovim peresom se je izlila v najčistejši spev, enakovreden poeziji drugih evropskih narodov. V svojih pesmih je izražal hrepenenje po ljubezni in željo po svobodi svojega naroda. Toda miniti je moralo skoraj poldrugo stoletje, da se je uresničila njegova največja želja, že skoraj prerokba po svobodi in samostojnosti slovenskega naroda. Ob tem prazniku, vam želim čimveč kulturnih užitkov. Irma Knez Vodstvo pošte je sporočilo, da pripravljajo malo drugačno organizacijo dela na pošti Libeliče. Po vsej verjetnosti bodo z novim odpiralnim časom pošte pričeli v začetku meseca marca. Na račun zamaknitve delovnega časa za stranke, ki naj bi bil od 1000 do 1300, bi lahko v vsako hišo dostavljali pošto vsak dan. To pomeni,da bodo tudi v hriboviti predel naše skupnosti razvažali pošto vsak dan. Prav tako bodo poskušali delovni čas organizirati tako, da bo pošta odprta en dan v tednu v popoldanskem času (kar je želja številnih krajanov). Pod sloganom "vsak dan v vsak dom", bo njihova reorganizacija delovnega časa omogočala koriščenje uslug pošte vsem krajanom. Čas občnih zborov in sestankov ! Občni zbor RK Libeliče ! Prvi občni zbor novoustanovljenega odbora Rdečega križa Libeliče, je bil v petek 21. januarja. Na zboru so pregledali dosedanje šestmesečno delo in si zastavili cilje za nadaljnje aktivnosti. Poleg članov odbora, ki se vabilu niso odzvali v pričakovanem številu, je sestanku prisostvovala tudi sekretarka občinskega odbora rdečega križa ga. Irena Gostenčnik. Nekaj sklepov o dejavnosti in ugotovitev, ki so jih sprejeli, objavljamo : organizacija krvodajalske akcije bo 2 x letno (točen termin bodo sporočili), pomoč starejšim osebam, pomoč socialno ogroženim družinam, skrb za starejše od 85. leta, pomoč ogroženim otrokom, pridobivanje in osveščanje prostovoljcev za akcijo "Darovalec organov". V svoje vrste, kot člane ali kot krvodajalce želijo vključiti čim večje število članov, predvsem mladih. Vodilo te humanitarne organizacije je: vsestranska pomoč tistim, ki so je potrebni! Odzovimo se njihovem povabilu, saj ne vemo kdaj bomo mi potrebovali pomoč ali kri nekoga drugega ! Prvi letošnji sestanek odbora Kulturno prosvetnega društva Libeliče. Dnevni red sestanka odbora KPD Libeliče je bil : priprava praznovanja 50. obletnice društva, priprava programa dela za leto 2000, finančni plan za letošnje leto in razno. Za praznovanje pol-stoletne obletnice delovanja društva so pripravili dve dramski deli. Uprizorili so del ene izmed prvih "resnih" iger, ki so jih igrali hitro po ustanovitvi društva in del zadnjega igranega dela. Prva nosi naslov "Razvalina življenja", druga pa "Moj ata, socialistični kulak". Svoj del k svečani predstavi bi dodali ljudski pevci iz Libelič, vendar so zaradi bolezni v ansamblu nastop odpovedali. Nadomestili so jih pevci mešanega zbora iz Mute, ki so ravno te dni preživljali v domu Ajda. Program ostalih dejavnosti na področju kulture in turizma pa mora potrditi še občni zbor, ki bo v mesecu februarju. O tem vas bomo seznanili v naslednji številki Glasnika. Upravni odbor športnega društva Libeliče je na svoji seji sprejel nekatere smernice delovanja v letu 2000. V svoj delovni program so poleg športnih aktivnosti skozi celo leto, vnesli še nekatere delovne akcije, kot je ureditev igrišča, razsvetljava, preplastitev asfaltnega igrišča, dokončanje slačilnice in drugo. Prostovoljno gasilsko društvo Libeliče se zahvaljuje vsem krajanom in tistim, ki z njimi simpatizirajo, za prostovoljne prispevke ob raznašanju koledarjev in čestitk ob Novem letu. Vsem krajanom želijo veliko zdravja in medsebojnega razumevanja ob prehodu v novo tisočletje. Kot vsako leto, bodo tudi letos organizirali redni občni zbor, ki bo 19. 2. 2000 ob 19. uri v gasilskem domu. Vljudno vabijo vse člane društva, da se zbora udeležijo. Po uradnem delu zbora sledi veseli del, popestren z glasbo. Upravni odbor PGD Libeliče vas pričakuje pri sodelovanju in obisku občnega zbora. Miran Ring Da ne boš voč'n od mize šou ! Pod tem naslovom poteka v Libeličah študijski krožek pod vodstvom Bernarde Ravnjak, svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji in etnologinjo Brigito Rapuc iz Koroškega pokrajinskega muzeja. Namen krožka je ugotoviti prehrambeno kulturo prebivalcev Libelič z okolico, jo zapisati, preizkusiti in narediti uporabno tudi še danes. Krožek obiskuje preko deset gospodinj iz našega kraja. Njihovo delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. Pri prvem zbirajo stare recepte, ki jih pridobijo od starejših gospodinj, starih kuharskih knjig ali zapiskov. O njih se pogovorijo ter jih uvrstijo v določeno skupino. Te skupine so razdeljene glede na čas in opravilo, pri katerem se je določena jed uživala. Pri praktičnem delu krožka bodo nekatera jedila tudi pripravile. Ena od nalog članic je tudi, z anketo ugotoviti čim več o starih načinih priprave jedil in njihovi posebnosti. Ravno tu pa ste jim lahko v veliko pomoč vsi, ki veste kaj o pripravi starih jedil. Po zaključku krožka, ki predvideva petnajst srečanj (štiri so že opravile), bodo ugotovljeno predstavile na razstavi v restavrirani črni kuhinji v župnišču. Izdale bodo brošuro z recepti in načini prehrane v preteklosti, ki pa jo bomo lahko uporabili tudi danes. Namen celotnega krožka ni recepte napisati samo na papir, ampak jih pripraviti tako, da so uporabni za širši krog ljudi. Posebej še za tiste, ki bodo pri vedno večjem obisku turistov le-te izrabili za svoje goste. Vedno bolj postajajo že skoraj pozabljene stvari posebnost neke okolice. 
Svet KS Libeliče je v lanskem letu imel pet sej, na katerih so obravnavali krajevno problematiko. Kar se tiče manjših problemov so jih poskušali sproti reševati. Seznanjali so se z akcijami, ki potekajo v skupnosti in so občinskega značaja. Vse sklepe, ki so jih sprejeli so posredovali na višji organ lokalne samouprave, to je na Občino Dravograd. Prav tako so sprejeli plan dela in njegovo finančno ovrednotenje. Potrdili so vse zastavljene cilje oziroma projekte, ki so v fazi izvedbe, kot tiste, ki na izvedbo še čakajo. Saj je dosedanja praksa pokazala, da se postavke iz programa ne brišejo ampak se kot neizvedene prenesejo v plan za naslednje leto. 
Na področju komunalne dejavnosti se v KS Libeliče nadaljuje gradnja kanalizacije in čistilne naprave. Projekt za ureditev vhoda na pokopališče je pripravljen in bo izveden v letošnjem letu. Odkup zemljišča in dokumentacija za mrliško vežico sta bila potrjena v občinskem proračunu že lansko leto, vendar ni prišlo do izvedbe. Občina zagotavlja, da bo to letos. Pridobljen je predračun za izgradnjo žarnega zidu na pokopališču, za katerega izvedbo moramo pridobiti sredstva. Za posipanje gorskih cest smo (poleg občine) še dodatno zagotovili gramoz za posipavanje. Ob gradnji kanalizacije se polagajo tudi cevi in jaški za bodočo kabelsko televizijo. Na področju ohranjanja kulturne dediščine in razvoja turizma izvajamo več projektov. Do spomladi mora biti izvedena gozdna učna pot, ureditev črne kuhinje in skednja v župnišču je prav tako planirana v tem letu. Projekt CRPOV poteka, vendar je v pretežni meri odvisen od posameznikov, ki so vanj vključeni. Ker pa krajevna skupnost ni samo njen svet, ampak smo vsi krajani, je tudi aktivnost v drugih organizacijah delo celotne skupnosti. Marsikatero delo je dobilo predznak samoumevnosti. Ravno zaradi tega večkrat menimo, da to ni delo. Prijetno pa je , ko slišiš od drugih ljudi, da se pri nas stalno nekaj dogaja. Pa še res je. Taksa za priklop na javno kanalizacijo ! Kot bodoči uporabniki javne kanalizacije (v izgradnji), smo imeli možnost priključno takso plačati v več obrokih. Od predvidenih 8.000.000 SIT je zbranih šest. Iz referata za finance na Občini Dravograd so sporočili, da je za zamudnike skrajni rok plačila 31.5. 2000. Do tega roka ostaja višina prispevka 80.000 SIT, po njem pa se bo taksa zaračunavala ob priklopu na javno kanalizacijo, po občinskem odloku. Zaradi razlike v ceni se splača pohiteti ! V mesecu januarju je športna dejavnost kar živahna. Športno društvo Libeliče je organiziralo: Sankaške tekme na Libeliški gori 
Tekmovanja se je udeležilo 56 tekmovalcev vseh kategorij. Tekmovanje je potekalo v lepem sončnem vremenu na progi od Štifneka do Šubernika. Najboljšim so podelili nagrade in diplome. Rezultati so naslednji: pionirke: Titan Jana, Perovnik Vesna pionirji: Udovč Aleš, Koroš Peter, Gorenšek David mladinke: Pšeničnik Silvija, Škratek Valerija, Rus Anja mladinci: Kotnik Gregor, Plešivčnik Lojzi, Rožej Andrej članice: Rebernik Pavla, Rožej Bernarda, Pesičer Anica člani "A": Rebernik Bojan, Rožej Maks, Rožej Bogdan člani "B": Pšeničnik Franc, Pimožič Milan, Rožej Emil Rekreacijski tek na smučeh po Libeliškem polju Nedeljski popoldan je za rekreacijo na snegu izkoristilo 34 udeležencev. "Laufarji" so imeli na izbiro dve različno dolgi progi. Najvztrajnejši so opravili z daljšo, drugi pa z malo krajšo progo. 
Lepo pripravljena proga skoraj vsak dan privablja precejšnje število tekačev iz domačega kraja, pa tudi od drugod. Za sodelovanje doma Ajde, pripravljavca tekaške proge g. Ivana Pšeničnik in ostalih, ki so pomagali akcije izvesti, izreka športno društvo iskreno zahvalo.
Na smučišču "Korešnik" organizirajo prosto smučanje za vse, ki jim je alpsko smučanje pri srcu. Delovanje vlečnice in termine smučanja so objavili na plakatih po oglasnih deskah.
Za aktivnost, ki so jo izvajali športniki z organiziranjem akcij, je potrebno izreči pohvalo. Tako različna dejavnost v zimskih športih nudi vsem krajanom možnost sodelovanja, za zabavo ali za rekreacijo. Šola pred davnimi časi ! Spomini, ki jih je "dedi" pripovedoval svoji vnukinji. Moj dedi je začel hoditi v šolo leta 1957. Pouk je obiskoval v stari šoli na Ravnah, tam kjer je danes občinska uprava. Takrat so gimnazijo šele gradili. Ravnam pa se je reklo Guštanj. Ko ga je mama peljala vpisat v šolo ga je bilo že zelo strah. Ravnatelj Ferk je bil velik, debel in plešast, z velikimi očali na nosu. Vsakega otroka je, malo za šalo malo zares, "klofutnil" tako, da je levo roko naslonil na desno lice, z desno roko pa je rahlo udaril po levem licu. Dedi je bil ves trd od strahu in če bi lahko odločal, takrat v šolo sigurno ne bi hodil. Tako strah ga je bilo še samo takrat, ko so prišli zdravniki na šolo in cepili otroke proti različnim boleznim. Otroci so večkrat zbežali skozi okno, ker je cepljenje potekalo vedno v pritličju. Takrat so rekli, da so imeli "infanje". V razredu so bile velike lesene klopi, ki so se držale mize. V vsaki klopi je sedelo pet ali šest učencev. Klopi so imele tudi luknje za šolske potrebščine in na vrhu luknje, v njih stekleni črnilnik. V prvem razredu niso rabili skoraj nič drugega kot čitanko, zvezek za računanje, blok za risanje, pisali pa so na tablico s posebnim kamenčkom podobnim svinčniku. Za brisanje tablic in tudi glavne table, so uporabljali mokro gobo ( spužvo). Takih različnih gob in cunj kot so danes, takrat ni bilo. Prvi strah pred šolo je hitro minil. Posebno fantje so postali kar "korajžni" in tudi nagajivi. Med poukom so se hihitali, nagajali in klepetali. To je bilo kar vsa leta, zato so fante bolj kot dekleta spremljale tudi kazni. Za opisane napake je bila palica ali ravnilo, v poznejših razredih pa so bili tudi razni ukori in podobno. V razredu je bila palica obvezen pripomoček učitelja, da je lahko kazal na tablo ali sliko. S to palico so tudi kaznovali učence tako, da so morali nastaviti dlan ali prste in so dobili določeno število udarcev, odvisno od jeze učitelja. Včasih je ta palica padala kar mimogrede po glavah ali hrbtih. Zelo pogosto se je palica tudi zlomila in je nekdo od fantov moral prinesti drugo. Zelo pogosta kazen je bila tudi, da je učenec moral v kotu klečati ali stati. V višjih razredih so učence kaznovali tudi tako, da so nekaterim učitelji metali ključe. Cel šop jih je imel in bili so večji kot današnji. Ko je nekoč učitelj vrgel ključe, ni zadel fanta, ki je klepetal, ampak neko deklico, ki je bila popolnoma nedolžna, presekal ji je glavo in so ji rano morali oskrbeti kar v zbornici. Dedi je dobil klofuto tudi v sedmem razredu. Dobil bi še eno, vendar se je umaknil, tako da je profesor udaril po tabli, on pa je pobegnil iz razreda. V času šolanja je bilo marsikaj slabega, veliko dobrega, skoraj vse pa je ostalo v lepem spominu. Bili smo srečni in veseli. Tudi učiteljem nismo nič zamerili, saj smo se takrat in še danes zavedali, da smo si kazni zaslužili. Zala Beškovnik Visoka starost - dober spomin ! Malo je ljudi v libeliški fari, pa tudi po svetu, ki bi imeli pri osemdesetih letih tako dober spomin na davna otroška in dekliška leta, kot ga ima Julijana Mak - Obretanova Julka. ( Svoj osebni praznik bo praznovala te dni). (Čestitki se pridružujejo vsi bralci Libeliškega GLASNIKA ! - urednik) Že pred leti nam je postregla s številnimi pozabljenimi pesmimi, ki smo jih pevci ovekovečili na dveh kasetah, zapeli velikokrat na praznovanjih, proslavah in tudi na radiu Slovenija. Ob vsakem božično - novoletnem času pa me spomni še na šolska leta, ko so morali znati povedati na pamet: "K'k dan g'r gra !". Seveda tudi ne gre brez rime, saj se najbrž tako prej v spomin "zarine". Julko je z znanjem seznanjal pokojni učitelj g. Ivo Močnik. Pa poglejmo "k'k dan g'r jemlje": na sveti dan - kar zine vran po silvestrovi noči - kar zajec preskoči na tri kralje - za skok dalje na svečnico - šine čez prečnico na pust - je že pravcati hrust pride Velika noč - se že umika noč o svetem Vidi - se skozi noč vidi o kresi - se dan obesi Ako so vam izreki zanimivi , si jih je vredno zapomniti ! Zdravko Ridl
Pozdrav ljubezni Ko sem prvič videl te, srce moje hitreje biti začelo je. Ves v strahu pogledal sem ti v oči. O svet nebeški, saj to so biseri. Sem nekaj neumnega izustil. Bolj pametno, da za zobmi bi jezik pustil. Ti pa si samo nasmejala se. Obljubila si, da srečava se. Dolga pisma sem ti pisal. Telefonsko sem zgodovino zarisal. Ne bom pozabil trenutka tega, ko sva ponovno se srečala.
Vso pot do tebe trepetalo mi je srce. Fant predragi, kaj pa če so sanje le. Pa niso sanje to bile. Čakala si vsa v sijaju me. V vetru pomladnem valovali so tvoji lasje. Vse luči mesta lesket tvojih oči zasenčil je. V glavi se zavrtelo mi je, ko si po stisku roke nežno poljubila me. Objeta sva po mestu v pomladnem večeru šla. Zbežala sva iz gneče - ostala sama. Le kaj se sedaj z nama godi ? Ljubezen naj najina večno živi ! Miran Kdor svojega otroka ljubi, ga tudi vzgaja ! (Vir :Večer) Leto IX Številka: 1 Urednik: Adrijan Zalesnik Lektor: Irma Knez Naklada: 150 kom. V Libeličah, februar 2000 Članke brez podpisa je prispeval urednik ! |
