| 1 |
Gašper Hafner |
Nadaljevali bodo z izvajanjem participativnega proračuna. Delež bodo v prihodnjih letih postopoma povečali, hkrati pa bodo več sredstev namenili za promocijo participativnega proračuna in tako za večjo udeležbo občanov in občank pri idejnih rešitvah, še posebej pa na udeležbi ob odločanju za projekte iz tega proračuna. |
Okrepil bo komunikacijo z občani s sprotno komunikacijo preko družabnih omrežij, lokalnih medijev, spletnih strani občine. Izvajali bodo ankete, posvete in predstavitve za javnost. Kot župan bo vedno na razpolago vsem občankam in občanom, predvsem pa bo več na terenu. |
Sprotno bodo spremljali izvajanje celostne prometne in občinske strategije ter še naprej sodelovali v okviru projektov trajnostne mobilnosti. Obenem bomo preko prostorskih politik omogočili izvajanje ukrepov za trajnostno mobilnost. Preko Razvojne agencije Sora, ki deluje regijsko na ravni vseh štirih občin, bomo še naprej delovali na področju upravljanja s turizmom, ki ga bomo nadgradili tudi s pospešenim črpanjem evropskih sredstev. Obenem bomo krepili sodelovanje s ponudniki v večjih slovenskih mestih in tržili destinacijo Škofjo Loko kot osrednjo Loško regijo. |
| 2 |
Rolando Krajnik |
Vsako drugo leto bodo pripravili razpis in krajevnim skupnostim namenili do 30.000 eur sredstev za izvedbo izbranih projektov. Glede na pretekle proračune to predstavlja med 1,2 in 1,3 odstotka letne porabe občine oziroma skupaj preko 300.000 evrov. To je zgornja polovica sredstev, kot jih namenjajo primerljive občine, kjer že izvajajo participativne proračune. Z možnostjo podajanja predlogov in izbire projektov se občanom omogoči neposredno vpetost v dogajanje v lokalnem okolju. Hkrati je to eden izmed načinov, s katerim občina zazna potrebe lokalnih skupin. Pri prvi izvedbi participativnega proračuna je bilo v nekaterih krajevnih skupnostih predlaganih tudi več kot 15 projektov, kar kaže na velik interes občanov po investicijah v lokalno okolje. To je tudi posledica premajhnih vlaganj in neupoštevanja želja prebivalcev v mandatih prejšnjih županov. Kot župan bo iskal še druge poti do večjega sodelovanja z lokalnimi skupinami, društvi in organizacijami. |
Predvideni ukrepi na tem področju: dogovori z župani sosednjih občin o možnostih subvencioniranja avtobusnih linij (kot v primeru linije preko Soriške planine), predstavitev (na državni ravni) pogledov glede železniških povezav (skupaj z zainteresiranimi župani), redno vzdrževanje postajališč za kolesa, več izposojevalnic koles, pospešena izgradnja državnih kolesarskih povezav; kolesarske steze ločene od prometnic, omogočen varen koridor gibanja kolesarjev po mestu, razširitev linij električnih minibusov in podaljšanje mestne potniške linije Podlubnik–Lipica od Bukovice do Reteč in uvajanje linije od Loga do Žabnice, zaščita kulturnih spomenikov in vaških jeder, tako pred zasebnimi apetiti (primer je načrtovanje betoniranja struge Poljanske Sore pod Hudičevo brvjo s strani zasebnega investitorja), kot pred posledicami masovnega turizma (turizem razvijati skladno s skrbjo za ohranjanje pestrosti naravnih habitatov in kulturne krajine ter vključevati lokalne pridelovalce in rokodelce v turistično ponudbo); trajnostna prizadevanja približati tudi turistom. |
Kandidat izpostavlja ukrepe: krepitev prepoznavnosti aktivnosti vključevanja v skupnost (PUMO – projektno učenje mlajših odraslih, Društvo U3 - Univerza za tretje življenjsko, Prostofer in Halo 65+) in promocija le teh tudi na podeželju; spodbuditi projekte oskrbe na domu, podpora programom nevladnih organizacij in društev, ki spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje, vzpostavitev trajnega dialoga med občino in mladinskimi organizacijami za pripravo strategije za mlade, izvajanje investicij, ki bodo omogočale občanom prijazno in varno okolje: izboljšanje dostopnosti javnih stavb slepim in slabovidnim, izboljšanje ukrepov za varno gibanje slepih in slabovidnih. |
| 3 |
Tine Radinja |
Izvedbo projekta #NašaLoka ocenjuje kot uspešen, z njim bodo nadaljevali takoj v letu 2023. Skladno z mednarodnimi smernicami bodo za projekt participativnega proračuna namenili med 1 in 2 občinskega proračuna. |
Še naprej bodo razvijali kulturo sodelovanja in vključevanja. Konkretno bodo spodbujali nevladne organizacije, institucije in pobude k projektom vključevanja. Te projekte bodo razpisovali in finančno podpirali. |
Zavezuje se k nadaljevanju politik trajnostnega premikanja po občini. Odpravljali bodo ovire za pešačenje, spodbujali vse oblike kolesarjenja - predvsem tiste, ki nadomeščajo avtomobilske prevoze v šolo in v službo. Nadaljevali bodo s spodbujanjem javnega potniškega prometa in ga nadgrajevali z različnimi oblikami urbane mobilnosti, od Agate in Jurija do prevozov na klic in različnih oblik moderne mobilnosti. |
| 4 |
Martin Trampuš |
Sedanji župan je participativni proračun vpeljal tudi s podpro Levice. Že v kampanji pred 8 leti so (takrat še IDS) izvedli okroglo mizo na to temo z Maticem Primcem in Gregorjem Balažičem iz skupine Odločaj o mestu. Kandidat izpostavlja nekaj pomanjkljivosti prve izvedbe - cel projekt se je močno zamaknil zaradi korone in odziv prebivalcev je bil zelo majhen. Zato bodo okrepili obveščanje prebivalstva, proces od zbiranja idej, izbire in izvedbe pa bo hitrejši. Velik del občinskega proračuna je že vnaprej predviden za financiranje funkcij in storitev, ki jih je na občine prenesla država (vrtci, šolstvo, sociala ...). Znotraj sredstev, s katerimi razpolaga občina za namen investicij v lokalnem okolju, pa bi v nekaj letih ta procent lahko dosegel tudi polovico. |
Kandidat napoveduje naslednje ukrepe: povečanje števila občinskih stanovanj, ki bi jih občina ponudila v ugoden najem predvsem mladim in mladim družinam. Občina mora zagotoviti primerne prostore za gradnjo, le to pa naj izvede v sodelovanju s Stanovanjskim skladom RS, saj so sredstva občine omejena. Izgradnja novega javnega zdravstvenega doma in pridobivanje zdravstvenega kadra. Nov javni dom za starostnike. Nadaljevanje dela z že vzpostavljeno posvetovalno skupino župana za vključevanje. Pospešitev projekta nove knjižnice. |
Kandidat podpira krepitev v smeri okoljsko manj škodljivih oblik turizma, kot sta kolesarjenje in pohodništvo. Pomemben del programa predstavlja krepitev trajnostnih oblik mobilnosti – v sodelovanju z državo bi spodbudili projekt drugega tira na gorenjski progi ter povečanje števila in hitrosti potniških vlakov. Ker bi bilo širjenje mreže vsaj na kratki rok nemogoče (državni prostorski plani), kandidat izpostavlja, da je potrebno na železnico navezati druge oblike čistega prevoza – razširiti delovanje e-minibusov in povezati vozovnico za vlak in minibus. |