kandidatov
občin
Področja, ki jih spremljamo
Participativni proračun dobro vpliva na življenje v večjih in manjših lokalnih skupnostih
Mesta, ki so soupravljana s participativnim proračunom, lahko med drugim pohvalijo s hitrejšim gospodarskim razvojem, imajo višjo kvaliteto bivanja, poveča se transparentnost porabe javnih sredstev, zmanjšajo se socialne razlike ipd. Izvajanje participativnih proračunov priporoča Skupnost občin Slovenije. Tudi v koalicijski pogodbi te vlade je izvedba participativnih proračunov zapisana v sklopu krepitve lokalne demokracije, kjer si želijo “nadgradnje oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini”. Občanke in občani različnih občin po celi Sloveniji so predlagali zanimive projekte: letni kino v Kopru, postavitev urbanega pohištva v vaseh v Bohinju, balinišče v Ajdovščini, izobraževalno pot o pomembnih ženskah v Krškem, izmenjevalnico in boljši sejem v Radovljici, večgeneracijski fitnes na Ptuju, kolopark, postavitev otroških igrišč, obnova kozolcev v Kranju. 2018 se je 56 izvoljenih kadidatov zavezalo k participativnemu proračunu. Štiri leta po volitvah participativni proračun izvaja 39 občin. Na Gorenjskem se je k izvajanju participativnega proračuna zavezalo 7 občin, 5 ga izvaja (Bohinj, Radovljica, Škofja Loka, Kranj), 2 pa ne (Žirovnica, Preddvor) (vir: DJND) V prihodnjem mandatu želimo, da na Gorenjskem participativne proračune izvaja vsaj 10 občin. Mreža Za NVO je 2021 organizirala konferenco ZA participativni proračun, v sodelovanju občin, institucij in nevladnih organizacij je nastalo tudi poročilo, ki vsebuje veliko koristnih nasvetov in praks za samo izvedbo participativnega proračuna v praksi.
Razvoj družbenih dejavnosti, kjer sodelujejo vsi
Lokalno okolje oziroma lokalna skupnost je kraj, kjer vsak človek išče enake priložnosti. Soseska, v kateri živi, šola, ki jo obiskuje, podjetje, kjer dela, zdravstveni dom in druge javne ustanove, kjer išče podporo in pomoč, društvo, kamor se vključuje, itd. so okolja, kjer so enake možnosti za vključenost temeljne. Kot skupnost smo močni toliko, kolikor smo zmožni, da nikogar ne puščamo ob strani; torej kolikor imamo vsi, ne glede na ekonomski položaj, spol, starost, nacionalno pripadnost ali veroizpoved možnost, da sodelujemo v družbenih, ekonomskih in političnih priložnostih, ki jih nudi lokalno okolje oziroma naša občina. S sodelovanjem občine, različnih javnih institucij, nevladnih organizacij, podjetij, iniciativ in angažiranih posameznikov lokalne skupnosti gradijo celovitejše vpoglede in rešitve za konkretne izzive. Pomembno je široko sodelovanje v celotnem procesu – od pozornega spremljanja potreb skupnosti, odgovornega in vključujočega načrtovanja in odločanja, do izvajanja in konstruktivne evalvacije. Tako delo zahteva tudi nenehen razvoj znanj in veščin vseh vključenih akterjev za razvoj skupnosti in vključujoče procese. Dobre primere lokalnih partnerstev in pristopov, ki gradijo na sodelovanju širše skupnosti, najdemo predvsem na področju sociale, zdravja in šolstva, kjer je učinkovitost rešitev/programov jasno odvisna od sodelovanja. Skrb za starejše se tako razvija v smer skupnostnih rešitev, programov, ki starejšim omogočajo, da so čim dlje kar se da neodvisni, aktivni in da bivajo v domačem okolju. Tudi na Gorenjskem se že uveljavljajo programi medgeneracijskih centrov, dnevno varstvo za starejše, prevozi za starejše, družabništvo, v Bohinju je vzpostavljen mobilni socialni servis. Izstopajoča dobra praksa na tem področju je MOST, integrirana oskrba starejših v občini Krško. Program nadgrajuje pomoč na domu tako, da so poleg socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev starejšim na voljo tudi storitve, ki se sicer izvajajo samo v institucionalnem varstvu - storitve zdravstvene nege in storitve za ohranjanje gibalne samostojnosti, psihosocialna podpora uporabnikom in svetovanje drugim izvajalcem neformalne oskrbe (svojci in prostovoljci/društva). Integrirana oskrba tako omogoča ljudem izbiro, da ostanejo doma čim dlje. V Mestni občini Kranj je luč sveta ugledala strategija za področje mladine, ki smo jo deležniki v mladinskem sektorju pripravljali skupaj z občino. Na Gorenjskem se lahko s strategijo za mlade pohvalita še radovljiška in jeseniška občina. Mladinska strategija je ključen dokument, ki kaže na to, da občina resno pristopa k zagotavljanju pogojev ne zgolj za bivanje in delo, temveč tudi aktivno participacijo mladih v družbi, hkrati pa naj bi proces njene priprave odprl dialog med občino in vsemi deležniki v mladinskem sektorju. Občine, ki bodo proaktivno pristopile k temu dialogu in omogočile soustvarjanje lokalne skupnosti, bodo mlade bistveno lažje zadržale v občini in prispevale k njihovemu zadovoljstvu. Na področju vključevanja priseljenk in priseljencev sta v Kopru in Škofji Loki že vzpostavljeni posvetovalni skupini župana, v kateri so vključeni predstavniki vrtcev in šol, zdravstvenega doma, centra za socialno delo, občine in priseljencev. Pomembno vlogo v obeh občinah opravljajo tudi medkulturne mediatorke ter nevladne organizacije, ki izvajajo programe vključevanja za priseljence in priseljenke.
Varstvo okolja: turizem in mobilnost po meri občank in občanov
Na področju varstva okolja so trenutno izzivi vezani predvsem na množični turizem in zagotavljanje trajnostne mobilnosti. Gorenjska s svojimi naravnimi in kulturnimi danostmi vsako leto privablja številne turiste, kar pa ob ugodnem gospodarskem učinku prinaša tudi številne negativne posledice, od obremenitve okolja z odpadki in odplakami (primer: onesnaženost Save zaradi turizma na Bledu kot posledica nezadostne komunalne infrastrukture) in prometnih kolapsov (vsa večja turistična središča) do konfliktov z lokalnim prebivalstvom (predvsem območja za rekreacijo). Večja turistična središča se ukvarjajo z blaženjem teh posledic predvsem s finančnimi ukrepi (višanje vstopnin in parkirnin, uvedba cestnin ipd.), vendar to večinoma daje zadovoljivih rezultatov v smislu zmanjšanja obremenitve. V drugih občinah, ki se turistično šele razvijajo, pa so priložnosti za načrtovanje preventivnih ukrepov vzporedno z razvojem turizma. Prav tako naj občine skupaj z lokalnim prebivalstvom načrtujejo turistične produkte, ki spodbujajo izobraževanje obiskovalcev o pomenu varstva narave in jih po možnosti celo aktivno vključujejo v izvajanje ukrepov (graditev »ownershipa«). Mreža javnega prevoza na Gorenjskem je sicer bolj razvejana kot v večini drugih slovenskih regij, vendar so tudi na tem področju še vedno prisotni številni izzivi. Vozni redi so v največji meri še vedno narejeni po »delavskih urnikih«, čeprav mnogi zaradi fleksibilnih delovnikov potrebujejo prevoz cel dan, ponudba pa se temu ne prilagaja, kar odvrača potencialne nove uporabnike javnega prevoza. Območja znotraj posameznih občin so glede dostopnosti javnega prevoza v neenakopravnem položaju, tako glede obstoja povezav kot tudi cene (mestni/medkrajevni promet). Prav tako je izrazito pomanjkanje nočnih linij ter pomanjkanje sodelovanja med občinami za zagotavljanje skupnih linij javnega prevoza. Kot primer dobre prakse izpostavljamo občino Bohinj, ki se je urejanja prometa in trajnostne mobilnosti lotila na celosten način in hkrati z omejevanjem vožnje in parkiranja ponudila kakovostno mrežo javnega prevoza.
Kdo smo - Grozd NVO Gorenjske
Zavod TRI
Zavod za trajnostne skupnostne prakse
Naslov
Kapucinski trg 7,
4220 Škofja Loka
Telefon
+1 5589 55488 55
E-pošta
info@zavod-tri.org