Galerija posnetkov Sonca

SONCE ZAHAJA ZA TRIGLAVOM


Glej tudi AVI animacijo.

Sonce, gledano iz Šentvida, zahaja ob poletnem solsticiju točno za Triglavom. Aljažev stolp so skovali in na slovensko goro ponesli prav kovači iz Šentvida (7. avgusta 1895). Slučaj? Kdo bi lahko iskal kak globji razlog za tako lego Šentvida? Aljažev stolp je Faradayeva kletka, ki ščiti planince in alpiniste pred udari strel.
Posneto 20. junija 2001 (čas snemanja - CE TIME:19:35+/-2min), film Kodak gold 200 ISO.
Sonce najprej zaide za Triglavom in čez nekaj trenutkov spet pokuka na vzhodni strani, nakar se dokončno skrije za Julijci. Vsekakor so pozornosti vredni tudi oblaki, ki se dvigajo čez masiv Triglava in oblak na levi, ki počasi izginja (izhlapeva). Prečudovite posnetke je naredil in animiral Peter Mihor, (CANON, EOS 500, f/13, časi 14 ekspozicij: avtomatika), terasa šole, astronomski krožek Gimnazije Šentvid.
Oglej si še veliko javascript animacijo!!!!
Oglej si še majhno javascript animacijo.




Sunset behind the highest Slovenian mountain, Triglav (altitude 2864 m), on 20 June 2001, between 18:30 and 18:45 UTC. If we observe the sunset from Sentvid - Ljubljana (60 km far from Triglav) at midsummer, the Sun sets exactly behind Triglav. It is very beautiful scene and event, it is the beginning of the summer. Šentvid is a natural Stonehenge and in some ways the Sun setting behind Triglav can be seen as an artificial solar eclipse. On URL: http://astro.sentvid.org/animacije/210605.avi (http://astro.sentvid.org/) we can see the sunset (taken on 21 June 2005) behind Triglav when the clouds for a moment opened the view - little window towards Triglav.
On 7 August 1895 the blacksmiths and villagers from Šentvid made a Faraday Cage (a little turret named Aljažev stolp - Aljaž Turret), which they transported to the summit of Triglav to protect alpinists from thunderbolts. So the Sun, the summer solstice, the mountain Triglav and the villagers from Šentvid have an authentic natural connection.
The Slovenian scientist Jožef Stefan (1835–1893) determined the temperature of the Sun's surface. Stefan obtained a value of 5700 K (the modern value is 5778 K). This was the first reasonable value for the temperature of the Sun. Stefan's law of emissive power (also known as the Stefan-Boltzmann law j = Stefans_const*T^4), was deduced by Jožef Stefan in 1879 on the basis of experimental measurements made by John Tyndall.
Vega Astronomical Society & AKG Šentvid - Slovenia.


Do sedaj je to stran obiskalo ljudi.

Nazaj na domačo stran.



Ob 110 letnici postavitve Aljaževega stolpa

Aljažev stolp je edinstvena stavba v svetu gorništva, poznana tudi v Evropi. Za Slovence ima Aljažev stolp tudi močan simbolni pomen.

Zamisel o stolpu se je Jakobu Aljažu (1825, 1927), župniku na Dovjem, porodila ob njegovem prvem obisku Triglava leta 1887. Takrat je na njem stala stara, lesena triangulacijska piramida. Ko je propadla, so hoteli nemški planinci prehiteti slovenske in postaviti novo.Toda Jakob Aljaž je bil hitrejši. Zemljišče, vrh Triglava, je odkupil od dovške občine za pet goldinarjev, kar je bila takrat vrednost 60 žemelj. Podaril ga je Slovenskemu planinskemu društvu z željo, da bi ohranil »slovensko lice slovenskim goram«.

Načrt za stolp je naredil sam, bila je kombinacija valja in stožca. Stolp je izdelal kipar Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani, celotno akcijo pa je vodil Janez Klinar-Požganc, stalni sodelavec pri realizaciji Aljaževih načrtov.

Dele stolpa, ki je znan kot Aljažev stolp, so znosili na vrh Triglava Aljaževi farani in 7. avgusta 1895 sta Belec in njegov pomočnik v petih urah postavila in učvrstila stolp. Imel je 1,25 m premera, bil je 1,90 m visok, imel je štiri okenca in v njem so bili prvotno 3 štirinožni stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in Triglavska panorama slikarja Pernharta.

Nemški planinci so Aljaža tožili zaradi samovoljnega posega v naravo, toda brez uspeha. Župnik je bil na pravdo dobro pripravljen in jo je z verodostojnimi pričami tudi dobil.

Leta 1908 je Anton Knafelc, oče slovenske planinske markacije (rdečega kroga z belo piko v sredi), ob svojem petindvajsetem vzponu na Triglav s seboj prinesel belo barvo in z njo pobarval stolp. V naslednjih desetletjih so stolp barvali s slovenskimi in italijanskimi narodnimi barvami. Knafelc je to »vojno« sklenil s tem, da ga je spet prebarval srebrno-sivo-črno. Po drugi svetovni vojni so ga prebarvali rdeče in mu dodali rdečo zvezdo, ko pa so snemali nadaljevanko o Juliusu Kugyju, so ga spet prebarvali v prvotne barve.

Leta 1999 je bil Aljažev stolp z vrhom po odloku Vlade Republike Slovenije razglašen za kulturni spomenik državnega pomena in nato po zakonu o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lasti podržavljen.

Danes varuje Aljažev stolp na Triglavu varstven režim Triglavskega narodnega parka, zanj pa skrbi pod okriljem Planinske zveze Slovenije Planinsko društvo Ljubljana matica.

Iz: http://www.za-triglav.si/frami/aljaz.htm


Prenos zahoda Sonca za Triglavom v živo.
Za prebivalca Šentvida pri Lj. je to znak za začetek poletja (dogodek je torej vezan na poletni solsticij ali Sončev obrat - od 21. do 23. junija).
Dogodek si lahko ogledate v živo (20:15 - 20:45) ali preko interneta:
zorko.vicar@guest.arnes.si (tel.: 01 232 4563).
Peter in Zorko 26.6.05, zahod za Triglavom
Izjemen posnetek zahoda Sonca za Triglavom (Peter&Zorko),
26.6.2005, pohitren posnetek.
Peter in Zorko 26.6.05, zahod za Triglavom
Izjemen posnetek zahoda Sonca za Triglavom (Peter&Zorko),
26.6.2005, v realnem času.





adv_zahvala ...doc