Skupina Repatice in kometi

- astronomska predavanja in opazovanja pri AD Vega - Ljubljana
(2011/12)

Oktet predavateljev ADV: Andrej, Dejan, Gregor, Jure, Klemen, Matija, Peter, Zorko

Predstavitve: ppt, html, ...

URNIK, VSEBINA IN PREDAVATELJI ŠE NISO USKLAJENI - to je zgolj predlog!!!

.

1. Seznam kaj kdo predava - verzija 1,
   - u r n i k predavanj 2011/12
   
   
2. Uvodna ura - letni načrt, predavanja, ekskurzije, pregled lanskega leta, itn.

3. astro_mejniki_20stoletje.ppt (Gregor)

4. apollo.html (Klemen)

5. Ladijski_kronometer.pps , koledar, dogodki v 2012 (Zorko)

6. Človeške napake, zmote, nedoslednosti, napuh in zamere v astronomiji (Zorko)

7. Raketna tehnika (Klemen)

8. Kolonizacija planetov (Klemen)

9. Razvoj interneta in spletna stran AKGŠ v povezavi z UNI3 (Zorko)

10. Astronomija in kultura, I. del (Zorko)

11. Kam na ekskurzijo, lanski predlogi:
    - slo. gimnazija v Celovcu,
    - Švica,
    - Dunaj,
    - Salzburg,
    - Ukrajina (Černobil),
    

http://astro.sentvid.org/predavanja/

    
Sestavil mentor Zorko Vičar skupaj s člani AKGŠ & ADV in Kometi & repaticami

- oktober 2010, Ljubljana


tel. 041  549   963 / 01 23 24 563 (Zorko)

Kontaktna oseba za neformalno skupino slušateljev
Franc Pavlovčič
Kolarjeva 25a
1000 Ljubljana
TELEFON:  (01) 232    669      2

Slikanje Sonca skozi H-alpha filter
- Lunt 60 mm - 6.okt.2011







Sandi Brcar je poslal nekaj utrinkov z opazovanja in fotografiranja Sonca (demonstracija LUNT-a 60) na domačem vrtu dne 6.10.2011 med 12h in 14h. Fotografije so bile narejene s CANON-om EOS 500D najprej direktno in nato preko VIXEN acromat Barlow 2x. Zelo zanimivo - lepo se vidijo protuberance.
Klemen se je ob težavah z navojem na Luntu (navoj za bat kontole pritiska) obrnil na g. Sandija, ki je, skupaj z znancem, pomagal odpraviti anomalijo na navoju.

Predava nam prof. dr. Tomaž Zwitter
- 7. dec. 2011


7. decembra 2011 nam je dr. Tomaž Zwitter imenitno predstavil delo katedre za astronomijo na Univerzi v Ljubljani. Poleg sodelavcev nam je predstavil še mednarodne projekte pri katerih sodelujejo (Gaia, ELSA, The RAVE survey, ...) in seveda zadnje novice misije Kepler - predvsem pomen planeta Kepler-22b.

Vir: http://apod.fmf.uni-lj.si/image/1112/kepler22b_nasa_946.jpg
Od vseh do sedaj najdenih planetov je ta najbolj podoben Zemlji. Nedavno odkriti planet Kepler 22b je nemudoma postal najprimernejši kraj za iskanje življenja izven našega Osončja. Planetova matična zvezda Kepler 22 je nekoliko manjša in hladnejša od Sonca. Od Zemlje je oddaljena 600 svetlobnih let in se nahaja v smeri ozvezdja Labod (Cygnus). Planet Kepler 22b ima več kot dvakrat večji polmer od Zemlje. Orbita je nekoliko bližje zvezdi in se nahaja v naselitveni coni, kjer lahko na površju obstaja tekoča voda. Na gornji sliki je umetniška upodobitev kakšen bi bil lahko izgled Keplerja 22b iz bližajoče se vesoljske ladje v primerjavi z notranjimi planeti našega Osončja. Ali je na planetu Kepler 22b res voda trenutno ni znano. Vendar pa bo projekt SETI začel opazovati Kepler 22b, da bi ugotovil morebitna znamenja inteligence.







Veliko je bilo dobrih vprašanj in še boljših odgovorv. Na koncu smo se kupaj odpravili v šolski observatorij na zanimiv klepet.

Ekskurzija na Dunaj
- 11. in 12. maj 2012

Na pot se je odpravilo 22 članov in članic Repatic in kometov (v okviru AD-Vega), tokrat je organizacijo prevzela turistična agencija (petek 11.5. - ob 5h odhod iz Ljubljane, sobota 12.5. - prihod v Ljubljano okrog 21:45).

Pregled programa:

Petek
Ogled Dunaja iz avtobusa: Urania, opera, mestni park, Hofburg, muzeji, parlament, mestna hiša, borza, cerkev Sv. Štefana, videli smo Ressljev spomenik, ...
Obiski
Ogled Belvedera - prelepe zgradbe in parka Evgena Savojskega - res lep pogled na center Dunaja.
Obisk univerze (ogled kipov Franca Miklošiča, velikega fizika Jožefa Stefana, Kopitarja nam ni uspelo najti, itn). Zanimivo, oče od našega člana (Petra J.) je še študiral na dunajski univerzi - kako je v resnici preteklost blizu.
Obisk Donauturma (stolpa ob Donavi - lep razgled iz razgledne terase na višini 160 m). Obisk zgradbe arhitekta Hundertwasserja - v resnici je imel priimek Stowasser (odlična vodička Martina Orehek je omenila tudi Stovoda - česka različica).
Ogled dveh predstav v dunajskem planetariju - Prater: vsebina prve je bila nebo v maju in zgodba o Galileu ter planetih, druga predstava je vključevala opis južnega neba, predstavljen je bil tudi Južni evropski observatorij (European Southern Observatory) na gori Cerro Paranal, v puščavi Atacama - severni Čile, dosežki observatorija, življenje zvezd, zadnja dognanja na področju kozmologije.

Sobota
Obiski
Obisk Uranie (študenta predstavila ljudski observatorij, teleskope, nekaj minut smo lahko opazovali Sonce, a so oblaki kmalu našo opazovanje prekinili, tako smo si ogledali vrh Štefanove katedrale, se malo pogovorili ...). Montaža s tremi teleskopi (dva refraktorja, 12 cm in večji premera 18 cm, največji je zrcalni teleskop - vsaj 25 cm) je stara približno 30 let. Imajo tudi H-alfa filter (najbrž premera 12 cm) in imenitno zbirko okularjev - vse premera 2 " (praktični predal zanje, itn). Kupola med obračanjem kar ropota. Vsako sredo imajo observatorij odprt za skupine. Študenta zaslužita 15 in 20 eur na uro - odvisno od smeri študija in nalog, ki jih upravljata.
Še nekaj zanimivosti
V srednjih šolah nimajo posebnega predmeta posvečenega astronomskim vsebinam - vse je odvisno od samoiniciative prof. fizike - podobna zgodba kot v naših šolah. Šolskih observatorijev praktično nimajo - le nekaj v državi. Zraven Dunaja je tudi večji observatorij - Kuffner Sternwarte (Johann staud strasse 10), kjer še deluje 270 mm refraktor iz 1884. Priložnost, obisk za drugič - na tem observatoriju je deloval tudi znameniti Karl Schwarzschild (reši Einsteinovo enačbo za kroglo - izpelje enačbo za mejo črne luknje - umre zaradi ran prve vojne).
Vrnimo se k Uraniji (ki jo je simpatična vodička večkrat poimenovala kar "fabianija"). Uranio iz leta 1910 je zasnoval arhitekt Maks Fabiani - pri njem je nekaj časa delal tudi Hitler. Fabiani je to dejstvo uporabil v prid Štanjela, ki ga Nemci niso upali požgati, saj jim je Fabiani zagrozil, da bo ta zločin naznanil njihovemu vodji, ...). V intervjuju za italijansko revijo La Nazione, ki je bil objavljen leta 1966, pa je Fabiani izjavil, da je pred prvo svetovno vojno v njegovem ateljeju na Dunaju delal Adolf Hitler, ki ga je odpustil zaradi premajhne nadarjenosti in nezavzetosti pri delu.
Ogled centra mesta, Štefanove katedrale in "Kunsthistorische Museum" - Muzej zgodovine umetnosti, nekaj znamenitih slik. Naravoslovnega muzeja nismo obiskali, ker je oddelek kjer hranijo meteorit iz Avč, v fazi prenove. V Gledališkem muzeju v letu 2012 poteka razstava o velikem opernem pevcu Antonu Dermoti - Slovenecu, ki je bil eden najboljših interpretov Mozarta - za to razstavo smo izvedeli prepozno.
vreme je bilo v petek nekoliko prevroče, v soboto dopoldan idealno, popoldne pa nas je malo prepihal veter in opral dež - a nam ni bilo hudega.

Razno
Zvedeli smo tudi, da je prvi dunajski škof bil prav Slovenec Jurij Slatkonja - (* 21. marec 1456, Ljubljana, † 26. april 1522, Dunaj), da je 1498 ustanovil zbor kapelskih dečkov - kasneje znamenitih dunajskih dečkov, da je cesarja Maksimilijana I. Habsburškega naučil slovensko, bila sta velika prijatelja, itn. V svojem grbu je imel zlatega konja (od tod tudi etimologija njegovega priimka: slat=zlat + konj). Poznan je tudi kot lastnik prvega ekslibrisa med Slovenci. V Novem mestu je v stolni cerkvi replika njegovega nagrobnika.

Med ekskurzijo je bilo veliko pogovorov, novih informacij, dilem o vesolju, zgodovini, veliko zabave, ...
http://en.wikipedia.org/wiki/Urania_(Vienna)
http://de.wikipedia.org/wiki/Urania_(Wien)
http://www.noordung.info/NoordungEng.pdf

Sledi nekaj slikovnih utrinkov iz Dunaja: 11. - 12. maj 2012. Foto: Vičar Z.


Iz Ljubljane - Šentvida - nas je pospremilo čudovito jutro - nežne meglice nad polji in travniki.









Fran Miklošič - kip - univerza na Dunaju.





Fizik Jožef Stefan - kip - univerza na Dunaju.















Dvigalo nas spomni na Einsteinovo najsrečnejšo misel, zgodba pripoveduje takole.
Einsteinova najsrečnejša misel v življenju.
A. Einstein je skozi okno svoje pisarne na Patentnem uradu v Bernu opazoval krovca na sosednji strehi (leto 1906).


Pomislil je, kaj bi se zgodilo, če bi možak padel v globino. "Če človek prosto pada, ne čuti teže. Postal sem razburjen. Ta preprosta misel je name naredila globok vtis. Približala me je teoriji gravitacije." Kasneje je Einstein svoj miselni poskus s krovcem označil kot najsrečnejšo misel svojega življenja.

Nič težnosti, nič gibanja. Tudi moderni "krovec", astronavt,
prosto pada in zato zanj ni težnosti, poleg tega pa lahko povsem
utemeljeno trdi, da miruje. Drugi opazovalci lahko vidijo dogajanje
drugače, toda to na astronavtova opažanja in meritve ne vpliva.





































Osvetljitev notranjosti Stefanove katedrale je sprožila burno debato - mnoge je to zelo motilo, nekateri pa so v tem videli ustvarjalno nadgradnjo srednjeveške arhitekture. No - ugasnemo luči, pa je vse po starem - razen če ne pride do kakih fotokemijskih poškodb ... Če smo odkriti, je zunanja razsvetljava še bolj moteča.





Zacherlova hiša, zgrajena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika - poslovna stavba v dunajskem mestnem jedru, Brandstätte 6.








Sledijo fotografije kolega Aleksantra Brcarja iz Paga. Imeniten observatorij, slika prehoda Venere čez Sonce (6. junij 2012) in še slika Lune, kjer je prav imenitno ujel krater Vega (dva dni po polni Luni).

Neolitski astronomski observatorij

Naša članica Jelka Dedek je obiskla 7500 let star observatorij v Gruziji - Carahunge.

Nekaj besed - Carahunge, Armenija
V gorah današnje Armenije (na jugu, blizu mesta Goris) je bil zgrajen astronomski observatorij Carahunge (Car-pomeni kamen, hunge - pomeni glas, zvok). Znanstveniki verjamejo, da že pred 7500 leti, in da je v tesni povezavi z observatorijem v Stonehengeu v Veliki Britaniji. Ta v Veliki Britaniji je nekaj mlajši (približno 4000 let) in tudi samo ime je podobno armenskemu imenu, drugi del imena "hange" danes v angleščini ne pomeni nič (a lahko da ima korenine v besedi "hang").

Ta prazgodovinski spomenik je sestavljen iz več sto kamnov, ki se raztezajo na območju velikem približno 7 hektarjev. Mnogi od teh kamnov imajo vdelane gladke luknje od 4 do 5 cm premera. Luknje so pod različnimi koti glede na dominantne točke na obzorju in v vesolju. Dalo se je natančno slediti gibanju Sonca, Lune in zvezd - preko neodvisnih astronomskih metod, ki temeljijo na zakonih gibanja zemeljske osi - njene precesije in spremembi naklona.
Veliko podatkov je tudi na strani:
http://www.carahunge.com/

Sledi nekaj slik neolitskega astronomskega observatorija Carahunge, vir: g. Jelka Dedek.

Zaključno srečanje Repatic in kometov pri AD Vega in opazovanja pri Darji
- 8. junij 2012

Najprej bi se zahvalili Darji in Mirkotu Opara za petkovo imenitno srečanje in gostoljubnost. Zahvala gre tudi vsem, ki ste si vzeli čas (s sabo prinesli tudi opremo) - ni lahko uskladiti vseh obveznosti, ki nam jih nlaga vsakdan. Malo nas je prstrašil rahel dežek, a na koncu smo lahko odlično opazovali, tako z ročnimi teleskopi, kot z Markotovim vodenim Klevtsov-Cassegrainom na imenitni EQ6 montazi. IMELI SMO SREČO - to je bil eden redkih junijskih večerov, da je bilo sploh moč opazovati.
Opazovali smo:
dvojno zvezdo Albireo, Karlovo srce (Cor Caroli), Mizar - Alkor, M57, M51, M27, M31, M11, M13, Saturna, ...

To so vse objekti, ki jih lahko opazujemo čez poletje, večino tudi z daljnogledom 15x70 (zagotovo M31, M13, M27, M51, Albireo, Mizar Alkor, pa se kaj v Strelcu, Skorpijonu, ...). Zagotovo bomo ujeli M13, M31, Obešalnik, glej tudi:
aktualno.html ALI
SPODAJ KARTE IN OPIS SREČANAJA IZ KUREŠČKA 2012


NE POZABIMO NA PERZEIDE - meteorski roj 12. in 13. avgusta.

Za kvalitetno opzovanje Sonca smo bili nekoliko pozni, a smo vseeno ujeli nekaj protuberanc skozi H-alfa teleskopek Lunt - 35 mm, na odlični namizni montaži cenenga "firstscopea".

Slike sta posnela gostitelja Darja in Mirko Opara ter Zorko z Darjinim aparatom.

Astronomsko srečanje na Kureščku
- 16./17. marec 2012

Ob 19:30 smo se dobili na javnem astronomskem opazovanju pri Domu na Kureščku. Na že enajstem srečanju se je zbralo rekordno število astronomov amaterjev in ostalih ljubiteljev astronomije iz različnih koncev Slovenije. Super, a mnogi, ki so prvič prišli, so bili nekoliko nerodni pri uporabi avtomobilskih luči, a ...
Zbirka teleskopov na opazovalnem prostoru je bila zelo imenitna, od majhnih, a priročnih 10 cm-skih teleskopov, daljnogledov, srednje velikih teleskopov - premera 20 cm do 30 cm, pa do velikanov - to sta bila teleskopa Newton 71 cm (Uroš Stele - pred telekopom je bila dolga vrsta) in 56 cm (f/3.6, Jernej Širok). Bilo je veliko družin, mladih, otrok, veliko vprašanj, veliko zanimanja.
Iz ADV in AKGŠ smo našli čas za srečanje: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Jure varlec in Zorko Vičar.
S sabo smo vzeli Newton 20 cm, f/5 - odlična slika, teleskopek mini Dobson 100 mm - Orion Skyscanner f/4, in tri solidne daljnoglede Celestron SkyMaster 15x70 za 57 EUR, ter zoom daljnogled 8-20x50, Minolta (z njim smo zaznali Saturnove obročke, bili so očitni). V marsičem je letošnje srečanje bilo podobno lanskemu (pogovori o vesolju, objektih, kako jih najdemo, teleskopih), le da je letos bilo veliko več obiskovalcev. Sami smo pa vsaj tretjino časa posvetili opazovanjem z daljnogledi - tudi udeležencem smo predstavili določene prednosti opazovanja z daljnogledi - bili so navdušeni. Ljudje so mnogokrat prepričani, da so le večji teleskopi primerni za astronomska opazovanja - za mnoge objekte pa so daljnogledi veliko bolj "priročni".

Daljnogled Celestron SkyMaster 15x70 se je nepričakovano izkazal kot zelo solidna naprava. Teža 1,4 kg in povečava 15x je še zmeraj obvljadljiva za opazovanje iz roke (no tudi daljnogledi 10x50 imajo maso okrog enega kg). Na stojalu pa je daljnogled 15x70 še toliko bolj uporaben. Premer objektivov 70 mm in zorno polje 4,4 ° pa nudita izjemno svetlo in razločljivo sliko čez 50 stopinjsko osrednje polje - od izjemnih 66 ° polja okularja. Nekoliko manj oster rob pa sploh ne moti. V tem cenovnem in optičnem razredu res odlična naprava. V marsičem boljša in seveda lažja, kot veliko dražji daljnogledi premerov 80 mm ali 100 mm, s samo tremi stopinjami polja ali manj. Barvne napake se praktično ne opazi. Čez dan pa je slika skozi daljnogled 15x70 naravnost briljantna. Seveda je optika za nekaj 100 EUR boljša, a mnogim nedosegljiva.
Z daljnogledom smo uživali v klsičnih nebesnih objektih (galaksija M31 v Andromedi, dvojna razsuta kopica HI-Ha v Perzeju, M44 v Raku, M35 v Dvojčkih, Hijade in Plejade M45 v Biku, M42 v Orionu, M41 v Velikem psu, Obešalnik v Lisički, dvojno zvezda Albireo v Labodu, ... ), ki smo jih seveda brez težav ujeli in so v 70 mm-skem daljnogledu za nas na novo zažareli kot enkratni nebesni biseri.
Daljnogled 70 mm praktično prejme 2x več svetlobe kot 50 mm-ski ((70/50)*(70/50) = 1.96), mejna magnituda se poveča za dobrih 0.7. Moramo pa še dodati, da se gostota svetlobnega toka slike, zaradi večje povečave, glede na daljnogled 10x50, izniči (je celo manjša, saj je svetlost slike sorazmerna z razmerjem (D/M)², kjer je D premer objektiva in M povečava), a se poveča ločljivost in s tem kontrast, ter seveda velikost slike (zorni kot objekta), kar pa je za mnoge objekte odločilnega pomena. Sploh za osebe z veliko dioptrijo (okrog - 10), so taki daljnogledi velika pomoč pri opazovanjih.
Tako smo z daljnogledom brez večjih težav zazanali objekte: M51, M3, M4, M5, M13, M11, M27, M66, ... Bolj slutili pa M57.

Kroglasta kopica M4, [M6, M7, M80] - Škorpijon.


Kroglasta kopica M5 - Kača.


Kako poiskati kroglasto kopico M5 v Kači.


Galaksija M51, kroglasta kopica M3, [M63, M94, M106] - Lovska psa.

Galaksija M51 skozi teleskop Skyscanner 100 mm, povečava 20.


Kroglasta kopica M3 skozi daljnogled.


Kroglasta kopica M13, [M92] - Herkul.


M11 (razsuta kopica), [M26] - Ščit.


Planetarna meglica M57, [M56] - Lira.


Planetarna meglica M27 - Lisička.


Izjemen trojček: prekrasna dvojna zvezda Albireo (Labod, zgoraj), planetarna meglica M27 v Lisički (levo spodaj) in desno spodaj kopica Obešalnik ("Al Sufi's Cluster ali Brocchi's Cluster"), tudi v Lisički.


Albireo, beta Laboda.


Galaksije M66, M65, [NGC3628, M105, M96] - Lev.


Opazovanja s teleskopom Newton Skywacher 10", f/5.
Sam mraz ni prehudo pritiskal, razen občasnega vetra (pogoji v ozračju pa na žalost niso dopuščali povečav nad 200, razen izjemoma), vlaga praktično ni nagajala.
Opazovanja:

Triplet - trojček galaksij M65 (desno zgoraj), M66 (desno spodaj) in NGC3628 (levo) v Levu. Sever je proti levi. Polje okrog 45 ločnih minut.

Levo na sliki je eliptična galaksija M105 (9.3 mag), desno spodaj je NGC3384, desno zgoraj je galaksija NGC3389. Polje okrog 20 ločnih minut.

Galaksiji M81 in M82 v Velikem medvedu.
datum: 2012-03-12
kraj: Šentvid

Opazovali smo še marsikaj: M51, M13, M57, M42, M27, M81, M82, M66, ..., Mars, Jupiter, Saturn, Venera, dvojna zvezda gama Andromede, ... pa še pri sosedih M101, M105, Hi-Ha, M35, poskus opazovanja Konjske glave ni uspel (to kaže na ne najboljše razmere v ozračju), itn. Zadnji objekt - preden smo kot zadnji ob 5h zjutraj odrinili - je bilo Mačje oko NGC6543 - v Zmaju.
Marsikaj smo še hoteli, a ni bilo časa. Veter je brez milosti odnašal toploto, okrog 3:20 se je pojavila se čarobna Luna in vzhodno obzorje je že počasi osvetljevalo Sonce, ... Za slovo sem v daljnogledu ujel še ponoven vzhod Andromedine galaksije M31 nad smrekami severovzhodnega neba - res čaroben pogled.

Sploh smo to letos kar nekaj časa posvetili prelepim, impozantnim prizorom ob zahodu markantnih nebesnih objektov nad koničastimi smrekami. Daljnogled 15x70 se je izkazal kot prav primerno orodje za taka opazovanja. M42 in Orionovi Kosci so tik ali med vejami naravnost pravljični, enako velja za Andromedino galaksijo M31, M44 Jasli, M35, ... Seveda so v daljnogledu taki prizori toliko bolj prepričjivi.

Andromedina galaksija M31 nad smrekami - iz rač. programa. Približna podoba pogleda skozi daljnogled.


Plejade M45 nad drevesi - iz rač. programa. Približna podoba pogleda skozi daljnogled.