Sijajna poletna ozvezdja s številnimi svetlimi zvezdami pritegnejo pozornost vsakega opazovalca. Rimska cesta se boči čez nebo in se zgosti proti obzorju v ozvezdju Strelca, kjer je njeno središče. Svetli oblaki zvezd in temni oblaki medzvezdnega plina in prahu se prepletajo med seboj, razpršenih kopic in meglic se lahko nagledamo že s prostimi očmi. Poleg vseh teh lepot pa je na poletnem večernem nebu še nekaj, kar je vredno ogleda ...
![]() | ![]() |
Preden se lotimo opazovanj, moramo vedeti,
kako veliko zorno polje imamo pri posameznih povečavalih,
ki jih pri opazovanju
uporabljamo, saj le tako lahko vemo, kolikšen je v okularju
videti razmik na primer 2
ločni minuti, 20 ločnih sekund, 2 ločni sekundi...
Velikost zornega polja najlažje določimo tako,
da teleskop usmerimo prti svetlejši zvezdi v bližini
nebesnega ekvatorja,
zvezdo postavimo na rob zomega polja in izmerimo čas,
ki ga potrebuje za prehod čez
zorno polje. Ker vemo, da se zvezda v bližini ekvatorja
zaradi dnevnega vrtenja Zemlje
premakne za 15 ločnih sekund (") v eni časovni
skundi, lahko iz časa prehoda izračunamo velikost zornega polja.
[teoretično velja tudi: vidno_polje = vidno_polje_okularja / povečava,
vidno polje večine okularjev za nekaj 10 EUR je okrog 50 °
(kar je blizu zornega polja očesa),
boljših za 100 EUR pa plizu 70 °, vidno polje najbolših,
za nekaj 100 EUR, pa celo okrog 100 °.]
Za vsak teleskop obstaja mejna ločljivost, ki je
odvisna od premera objektiva. Mejna ločljivost nam pove,
za koliko sta zvezdi še lahko
razmaknjeni, da ju s tem teleskopom ravno še ločimo.
Zaman homo s 60-milimetrskim refraktorjem skušali ločiti na primer
dvozvezdje Epsilon Žrebička, pri katerem
sta zvezdi zmaknjeni 1,1 ločne sekunde.
Mejna ločljivost takšnega teleskopa je namreč
2 ločni sekundi (").
Za izračun ločljivosti
lahko uporabimo enostavno formulo, ki da
ločljivost teleskopa v ločnih sekundah:
ločljivost[v "] = 12/D
kjer je D premer objektiva v centimetrih.
Rezultat je teoretična mejna ločljivost
teleskopa, pri kateri predpostavljamo,
da imamo idealno optiko (objektiv in okular) in
odlične opazovalne pogoje. V praksi se lahko
teoretični mejni ločljivosti le bolj ali manj
prihližamo.
[Ločljivost očesa je okrog ene ločne minute
(1', kar ustreza valovni dolžini okrog 555 nm in zenici 2mm,
recimo na 200 m lahko še ločimo oči na človeškem obrazu).
Iz tega lahko dobimo, glede na razmerje objektiv - zenica,
oceno ločljivosti za teleskop. Recimo preme objektiva
60 mm deljeno z 2 mm je 30, če delimo 1' = 60" s 30,
dobimo ločljivost 2" za teleskop premera 60 mm]
Klasično pravilo pri opazovanjih je, da je
koristna
povečava teleskopa približno 2-krat
večja od premera objektiva, izražena v
milimetrih - torej 120-kratna za 6O-milimetrski
objektiv, 400-kratna za 200-milimetrskega...
Večje povečave so seveda možne, a so takoimenovane
jalove povečave - sliko sicer
povečamo, novih podrohnosti
pa ne vidimo.
Ker pa nam pri opazovanju oziroma ločevanju
dvojnih zvezd
ne gre toliko za kvaliteto
slike kot pa za to, da zvezdi dejansko ločimo,
lahko za dvozvezdja, katerih razmik je blizu
mejne ločljivosti našega teleskopa,
uporabljamo največje povečave, ki jih z okularji še lahko dosežemo.
Ker pa je Zemljina atmosfera
nemirna, so zvezde v zornem polju
razmazane,
stalno plešejo sem ter tja in se
zvijajo
pred našimi očmi, kar otežuje opazovanje.
Večja kot je povečava, bolj nemirna je slika.
Vendar pa se včasih za a delček sekunde slika
popolnoma umiri in takrat bomo morda
zagledali dve zvezdici, ki sta bili prej ves čas
videti kot ena sama.
[Animacija kot pomoč k razumevanju
"nemirne slike", t.i. slabega seeinga.]
Nenavadne kontrastne barve zvezd pri
nekaterih dvozvezdjih, ki jih tako poetično
opisujejo v astronomski literaturi, nam -
verjeli ali ne - pričarajo naši možgani.
V odsotnosti barv enega dela spektra se
preostale barve
enostavno premaknejo. Če je ena zvezda
dvozvezdja na primer izrazito rumena ali
oranžna, lahko dobi njena sicer belkasta
soseda nadih zelene, modre ali celo vijolične
barve. Barvni kontrast bo najholje viden, če
slika zvezd ne bo povsem ostra, opazovati pa
moramo pri takšni povečavi, da bosta zvezdi
čim bližje skupaj.
Pa začnimo!
EPSILON LIRE (e LYRAE)
Naše potovanje začnimo v ozvezdju Lire. pri
slavni dvojno-dvojni zvezdi Epsilon. Enostavno
jo najdemo, saj leži le 1,5 stopinje severovzhodno
od svetle Vege.
S prostimi očmi vidimo to zvezdo kot enojno,
že v manjšem daljnogledu pa se pokažeta dve.
Zvezdi sta 5. magnitude in kar 3.5
ločne minute narazen
[teoretično bi ju lahko ločili
tudi s prostim očesom, nekateri trdijo, da to zmorejo].
Class | Temperature[8] (kelvins) |
Conventional color | Apparent color[9][10][11] | Mass[8] (solar masses) |
Radius[8] (solar radii) |
Luminosity[8] (bolometric) |
Hydrogen lines |
Fraction of all main sequence stars[12] |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
O | ? 33,000 K | blue | blue | ? 16 M? | ? 6.6 R? | ? 30,000 L? | Weak | ~0.00003% |
B | 10,000–33,000 K | blue to blue white | blue white | 2.1–16 M? | 1.8–6.6 R? | 25–30,000 L? | Medium | 0.13% |
A | 7,500–10,000 K | white | white to blue white | 1.4–2.1 M? | 1.4–1.8 R? | 5–25 L? | Strong | 0.6% |
F | 6,000–7,500 K | yellowish white | white | 1.04–1.4 M? | 1.15–1.4 R? | 1.5–5 L? | Medium | 3% |
G | 5,200–6,000 K | yellow | yellowish white | 0.8–1.04 M? | 0.96–1.15 R? | 0.6–1.5 L? | Weak | 7.6% |
K | 3,700–5,200 K | orange | yellow orange | 0.45–0.8 M? | 0.7–0.96 R? | 0.08–0.6 L? | Very weak | 12.1% |
M | ? 3,700 K | red | orange red | ? 0.45 M? | ? 0.7 R? | ? 0.08 L? | Very weak | 76.45% |
SAO 67287
24 ločnih minut jugozahodno od Epsilona Lire
najdemo šibko dvozvezdje z oznako SAO
67287, ki sije s 6,4 magnitude in je torej na
meji vidljivosti s prostimi očmi. [SAO je
kratica za Smithsonian Astrophysical Observatory Star Catalog.]
ZETA LIRE (Z LYRAE)
Zeto Lire najdemo približno dve stopinji jugovzhodno od Vege.
To je prekrasno dvozvezdje, ki ga sestavljata zvezdi z navideznima
svetlostma 4m4 in 5m7. Navidezni razmik je 44 ločnih sekund, kar
je dovolj, da ju ločimo že z binokularjem 10x50.
Ta čudoviti duet [navidezno] sije rumenobelo in rdečebelo.
DELTA LIRE (D LYRAE)
V ozvezdju Lire leži še eno čudovito dvozvezdje, primerno za
opazovanje z binokularji. Delta 2 Lire je rdečeoranžna orjakinja
spektralnega tipa M4, ki sije s 4,3 magnitude. Delta 1 je modrikasta,
spektralnega tipa B2 in z navidezno svetlostjo 5m6.
THETA KAČE (TH SERPENTIS)
Ozvezdje Kače je razdeljeno na dva dela. Glava kače je pomladno
dvozvezdje, Telo kače pa poletno. Prav na koncu kačinega repa sije
Theta Kače, zvezda 4. magnitude, ki leži v severovzhodnem delu
ozvezdja, na temnem nebu, med dvema svetlima rokavoma poletne
Rimske ceste, v bližini meje z Orlom. Za opazovalce z manjšimi
teleskopi je to eno najbolj atraktivnih dvozvezdij na nebu.
KSI KEFEJA (KSI CEPHEI)
Ksi Kefeja je poleg slavne Delte Kefeja najzanimivejši objekt
v tem severnem ozvezdju. Zvezdi z navideznima magnitudama 4m4
in 6m4 sta 7,8 ločne sekunde narazen.
BETA LABODA (BETA CYGNI)
Beta Laboda ali Albireo je eno najlepših dvozvezdij na nebu,
za mnoge opazovalce pa kar najlepše. Svetlejša zvezda je izrazite
zlato-rumene barve, z navidezno svetlostjo 3,1 magnitude in
spektralnega tipa K3. Šibkejša zvezda para je modrikasto-zelena,
sije pa z navidezno svetlostjo 5m1 [tipa Be
10,000–33,000 K - modre barve]. Zvezdi sta razmaknjeni
za 34,4 ločne sekunde, tako da ju ločimo že z manjšimi teleskopi
pri nižjih povečavah. Albireo je slaven ravno zaradi izrednega
barvnega kontrasta obeh zvezd, ki ga še poudarimo, če slike v
okularju ne izostrimo povsem. Barvni kontrast ni tako izrazit
v manjših in zelo velilah teleskopih ali pri
preveliki povečavi. Izkušeni opazovalci
priporočajo 30-kratno povečavo in 15-centimetrski
teleskop, pa bo par raznobarvnih draguljev
najlepše viden.
Dvojne in večkratne zvezde, seznam nekaterih "lepših" primerov:
Dvozvezdje Razmik["] Položaj para[°] Magnitudi Rrk[h m] Dek[° '] ---------------- --------- ----------- --- --- ------- -------- - epsilon Lire (208") 173 5 5 18 44,4 39 38 - epsilon Lire 1 (2,6") 355 5,0 6,1 18 44,4 39 40 - epsilon Lire 2 (2,3") 80 5,2 5,5 18 44,4 39 36 - SAO 67287 (Lira) (60") 180 6.4 10,4 18 43,3 39 17 - zeta Lire (43,7") 150 4,4 5,7 18 44,8 37 36 - delta 1,2 Lire (620") 300 4,3 5,6 18 54,2 36 57 - delta 2 Lire (86") 350 4,3 11 18 54,5 36 55 - delta 2 Lire B (2,2") 140 11 11,5 18 54,5 36 56 - theta Kače (22,3") 103 4,6 5,0 18 56,2 4 12 - ksi Kefeja (7,8") 280 4,4 6,4 22 03,8 64 38 - beta Laboda (34,4") 54 3,1 5,1 19 30,7 27 58 - omikron 1 laboda (338") 323 3,8 5,0 20 13,3 46 49 - (107") 173 3,8 7,0 20 13,6 46 44 - (36,6") 331 3,8 13 20 13,3 46 45 - gama Delfina (9,6") 270 4,3 5,1 20 46,7 16 07 - epsilon Žrebička (1,1") Z86 6,0 6,3 20 59,1 4 18 - (10,9") 70 - 7,0 20 59,0 4 18 - alfa 1,2 Kozoroga (378") 290 3,6 4,2 20 18,1 -12 33 - alfa 1 Kozoroga (45") 220 4,2 9,0 20 17,6 -12 31 - (44") 182 - 13 20 17,6 -12 31 - alfa 2 Kozoroga (6,6") 170 3,6 11 20 18,1 -12 33 - beta Kozoroga (205") 270 3,1 6,1 20 21,0 -14 47 - beta Kozoroga B (0,8") 90 6,1 10,0 20 21,0 -14 47 - beta Škorpijona (13,6") 23 2,6 4,9 16 05,4 -19 48 - gama Andromede (9,7") 65 2,3 4,8 2 03,9 42 20 - gama Andromede B (0,5") 110 5,5 6,3 2 03,9 42 20 - zeta Velikega medveda (Mizar in Alkor) (720") - zeta Velikega medveda (Mizar A, B) (14.5") - alfa Lovskih psov (Cor Caroli) (19.4") 2.9 in 5.5 mag, 97 sv.l. - Karlovo srce - alfa Herkula (Ras-Algeti ali Ras-Al-Gethi) (4.7") magnitudi [2.9 do 4]/5.4 - je tudi sprmenljivka ime Ras-Al-Gethi pomeni "Glava tistega, ki kleči" (latinsko Caput Ingeniculi)Ko brskamo po literaturi, najdemo za navidezne svetlosti zvezd in še posebej za komponente dvojnih zvezd podatke, ki se med seboj razlikujejo za nekaj desetink magnitude. Vrednosti v tabeli so iz zvezdnega atlasa Bright Stnr Atlas 2000, pri šibkejših dvozvezdjih, ki jih v tem atlasu ni, pa je bil vir podatkov Burnhamov Celestial Handbook.
OMIKRON-1 (31) LABODA (o-1 CYGNI)
Čudovit je pogled na navidezno štirizvezdje
Omikron Laboda. Najsvetlejša zvezda sije s
3,8 magnitude in je rdeča orjakinja spektralnega
tipa K2.
GAMA DELFINA (G DELPHINI)
Gama je najlepše dvozvezdje v ozvezdju Delfina.
To je pravo dvozvezdje, pri katerem sta
zvezdi z magnitudama 4m3 in 5m1 razmaknjeni
9,6 ločne sekunde.
EPSILON ŽREBIČKA (e EQUULEI)
Epsilon Žrebička je trozvezdje. Svetli par je
tesno dvozvezdje, pri katerem sta približno
enako svetli zvezdi (6m0 in 6m3) razmaknjeni
le 1,1 ločne sekunde. Tretja zvezdica, ki
sije s 7,2 magnitude, je od tesnega para oddaljena
10,9 ločne sekunde. Vse tri zvezde
so gravitacijsko vezane.
ALFA KOZOROGA (a CAPRICORNI)
Alfa Kozoroga je za opazovalce s prostimi
očmi dvozvezdje, za tiste s srednjevelikimi
teleskopi pa zanimivo štirizvezdje oziroma
petzvezdje. Svetlejša zvezda ima oznako Alfa 2
in sije z navidezno svetlostjo 3m6. Šibkejša
je Alfa 1, njena magnituda je 4m2.
BETA KOZOROGA (b CAPRICORNI)
Tudi Beta Kozoroga je zanimivo večzvezdje.
Svetlejši zvezdi enostavno ločimo z vsakim
binokularjem.
*
Za konec si oglejmo še čudovito dvozvezdje Beta Škorpijona in trozvezdje Gama Andromede. Škorpijon in Andromeda nista čisto poletni ozvezdji. Škorpijon je avgusta zvečer že nad zahodnim obzorjem in ga moramo zato ujeti takoj, ko se znoči, na Andromedo, ki je jesensko ozvezdje, pa moramo počakati, da se proti polnoči dvigne višje na nebo.
BETA ŠKORPIJONA (B SCORPII)
To dvozvezdje dveh svetlih zvezd je primerno
za opazovanje v vseh teleskopih.
GAMA ANDROMEDE (G ANDROMEDAE)
Gama Andromede je za lastnike manjših teleskopov
čudovito dvozvezdje, ki ga sestavIjata
svetla, zlato-rumena zvezda spektralne
ga tipa K, ki sije z navidezno svetlostjo 2m3,
in šibkejša, zelenkasto-modra zvezda z
navidezno svetlostjo 4m8.
®
Opazovanje dvojnih zvezd je mnogo bolj zahtevno, kot se zdi na prvi pogled. Kdor pozna osnovne tehnike in nekaj drobnih trikov, bo užival v ločevanju tesnih dvozvezdij in v čudovitih barvnih kontrastih posameznih parov. Kdor pa se bo opazovanj lotil površno, bo zagotovo razočaran.
DODATKI
Iz: http://spiff.rit.edu/classes/phys559/lectures/atmos/atmos.html
Zakja nam zvezde migetajo - problem atmosfere.
Povezovanja zvezd v ozvezdja so poljubna. Različne civilizacije
in kulture imajo različna ozvezdja, čeprav se nekatera očitna
pojavljajo večkrat, kot na primer Orion (Ori) in Škorpijon (Sco).
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je leta 1928 na kongresu in
še kasneje leta 1933 razdelila nebo na 88 uradnih ozvezdij z
natančnimi popravljenimi mejami, tako, da vsaki smeri odgovarja
natančno eno ozvezdje. Meje so poravnali po vzporednikih in
velikih krogih na nebesni krogli. Na severni nebesni polobli
ta ozvezdja večinoma izhajajo iz starogrških, ki so se prenesla
v srednji vek. Dvanajst ozvezdij severne nebesne poloble stari
Grki niso mogli opazovati in sta jih določila nizozemska
pomorščaka Pieter Dirkszoon Keyser in Frederick de Houtman
v 16. stoletju,
v kataloge pa jih je prvi zarisal in opisal Johann Bayer.
* ozvezdje je v celoti vidno iz naših krajev (58)
/ ozvezdje je delno vidno iz naših krajev (11)
- ozvezdje ni vidno iz naših krajev (19)
Kratica | Latinsko ime | Slovensko ime | |
---|---|---|---|
01 * | And | Andromeda | Andromeda |
02 * | Ant | Antlia | Zračna tlačilka |
03 - | Aps | Apus | Rajska ptica |
04 * | Aql | Aquila | Orel |
05 * | Aqr | Aquarius | Vodnar |
06 - | Ara | Ara | Oltar |
07 * | Ari | Aries | Oven |
08 * | Aur | Auriga | Kočijaž |
09 * | Boo | Bootes | Volar |
10 * | Cae | Caelum | Dleto |
11 * | Cam | Camelopardalis | Žirafa |
12 * | Cap | Capricornus | Kozorog |
13 - | Car | Carina | Gredelj |
14 * | Cas | Cassiopeia | Kasiopeja |
15 / | Cen | Centaurus | Kentaver |
16 * | Cep | Cepheus | Kefej |
17 * | Cet | Cetus | Kit |
18 - | Cha | Chamaeleon | Kameleon |
19 - | Cir | Circinus | Šestilo |
20 * | CMa | Canis maior | Veliki pes |
21 * | CMi | Canis minor | Mali pes |
22 * | Cnc | Cancer | Rak |
23 * | Col | Columba | Golob |
24 * | Com | Coma Berenices | Berenikini kodri |
25 / | CrA | Corona australis | Južna krona |
26 * | CrB | Corona borealis | (Severna) krona |
27 * | Crt | Crater | Čaša |
28 - | Cru | Crux | Južni križ |
29 * | Crv | Corvus | Krokar |
30 * | CVn | Canes venatici | Lovska psa |
31 * | Cyg | Cygnus | Labod |
32 * | Del | Delphinus | Delfin |
33 - | Dor | Dorado | Zlata riba |
34 * | Dra | Draco | Zmaj |
35 * | Equ | Equuleus | Žrebiček |
36 / | Eri | Eridanus | Eridan |
37 * | For | Fornax | Peč (Ognjišče) |
38 * | Gem | Gemini | Dvojčka |
39 / | Gru | Grus | Žerjav |
40 * | Her | Hercules | Herkul |
41 / | Hor | Horologium | Ura |
42 * | Hya | Hydra | Vodna kača |
43 - | Hyi | Hydrus | Mala vodna kača |
44 - | Ind | Indus | Indijanec |
45 * | Lac | Lacerta | Kuščar(ica) |
46 * | Leo | Leo | Lev |
47 * | Lep | Lepus | Zajec |
48 * | Lib | Libra | Tehtnica |
49 * | LMi | Leo minor | Mali lev |
50 * | Lup | Lupus | Volk |
51 * | Lyn | Lynx | Ris |
52 * | Lyr | Lyra | Lira |
53 - | Men | Mensa | Miza |
54 / | Mic | Microscopium | Mikroskop |
55 * | Mon | Monoceros | Samorog |
56 - | Mus | Musca | Muha |
57 - | Nor | Norma | Kotomer |
58 - | Oct | Octans | Oktant |
59 * | Oph | Ophiuchus | Kačenosec |
60 * | Ori | Orion | Orion |
61 - | Pav | Pavo | Pav |
62 * | Peg | Pegasus | Pegaz |
63 * | Per | Perseus | Perzej |
64 / | Phe | Phoenix | Feniks |
65 - | Pic | Pictor | Slikar |
66 * | PsA | Piscis austrinus | Južna riba |
67 * | Psc | Pisces | Ribi |
68 / | Pup | Puppis | Krma |
69 / | Pyx | Pyxis | Kompas |
70 - | Ret | Reticulum | Mreža |
71 * | Scl | Sculptor | Kipar |
72 * | Sco | Scorpius | Škorpijon |
73 * | Sct | Scutum | Ščit |
74 * | Ser | Serpens | Kača |
75 * | Sex | Sextans | Sekstant |
76 * | Sge | Sagitta | Puščica |
77 * | Sgr | Sagittarius | Strelec |
78 * | Tau | Taurus | Bik |
79 / | Tel | Telescopium | Teleskop |
80 - | TrA | Triangulum australe | Južni trikotnik |
81 * | Tri | Triangulum | Trikotnik |
82 - | Tuc | Tucana | Tukan |
83 * | UMa | Ursa maior | Veliki medved |
84 * | UMi | Ursa minor | Mali medved |
85 / | Vel | Vela | Jadro |
86 * | Vir | Virgo | Devica |
87 - | Vol | Volans | Leteča riba |
88 * | Vul | Vulpecula | Lisička |