Berlinski kongres in utrjevanje zavezništev

Po končani rusko-turški vojni leta 1878 in po miru v San Stefanu se je zelo povečal ruski vpliv na Balkanskem polotoku, med balkanskimi državami pa je po tem sporazumu največ pridobila Bolgarija. Avstro-Ogrska in Anglija sta se čutili močno ogroženi in tako je bil z nemškim posredovanjem junija 1878 sklican berlinski kongres, ki mu je predsedoval in ga suvereno obvladal nemški kancler Otto von Bismarck. Po enem mesecu je bila sklenjena mirovna pogodba, ki je temeljito spremenila politični zemljevid jugovzhodne Evrope. Največ je izgubila Turčija; Srbiji, Črni gori in Romuniji je bila priznana neodvisnost. Avstro-Ogrska je smela okupirati Bosno in Hercegovino, ki je tako postala edina kolonija v Evropi. Berlinski kongres je imel daljnosežne posledice v evropski zgodovini in nekdanja zavezništva so se temeljito pomešala. Vpliv Rusije na Balkanu je bil močno zmanjšan na račun naraščajočega vpliva Avstro-Ogrske.

Utrdilo se je zavezništvo med Nemčijo in Avstro-Ogrsko (dvozveza), ki se ji začasno pridruži še Rusija (trozveza). Na nasprotni strani se je oblikovala zveza med Francijo in Veliko Britanijo.