Utopični socializem

Delavci so začeli svoje nezadovoljstvo kmalu izkazovati tudi v Franciji, kjer je leta 1831 izbruhnil upor v Lyonu in Prusiji, kjer je do upora prišlo leta 1844. Nezadovoljstvo in upori so delavce prepričali, da se morajo združiti in se boriti za svoje pravice v delavskih organizacijah. Delavsko vprašanje je začelo zaposlovati tudi intelektualce, ki so začeli iskati rešitve v reformi družbe. Pojavil se je t. i. utopični socializem, katerega najvidnejši predstavniki so bili Anglež Robert Owen (1771-1858) ter Francoza Charles Fourier (1772-1837) ter Claude-Henri Saint-Simon (1760-1825). Owen se je želel kapitalistom upreti tako, da bi delavci sami ustanovili proizvodne zadruge (falange). Spoznal je, da je dobiček osnovno gonilo kapitalizma, zato se na eni strani kopiči bogastvo, na drugi pa revščina. Saint-Simon je bil prepričan, da je potrebno izpeljati socialni prevrat v družbi, ki naj bi se po njegovem delila na produktivni (delavci, trgovci, tovarnarji, obrtniki, bankirji) in neproduktivni del (vojska, uradništvo, plemstvo). Družbo bi moral po njegovem upravljati produktivni del.