Na začetku računalniške zgodovine je delovanje računalnikov nadziral izključno človek. Ko so izdelali zmogljivejše računalnike in se je povečala njihova hitrost, je postal človek prepočasen. Izdelovalci računalnikov so zato začeli razmišljati, kako bi lahko računalnik zapletena in silno različna opravila nadziral samostojno.

Postopoma so nastajali posebni nadzorni programi oziroma sistemska programska oprema. Z njo je človek, korak za korakom, vse več opravil, povezanih z nadzorovanjem in usklajevanjem izvajanja programov, prepustil računalniku. Najpomembnejši deli sistemske programske opreme so operacijski sistem in prevajalniki.

Operacijski sistem je skupek programov, ki nadzira in uklajuje delovanje računalnika. Njegova naloga je činbolj izkoristiti zmogljivosti računalnika. Zato se vede kot kak šef: enotam računalnika zagotovi potrebne podatke, pove, kdaj naj začnejo delovati, in nadzira njihovo delovanje. Enoti, ki zahtevane naloge ne zna opraviti, posreduje tudi navodila za delo. Če je karkoli narobe, ustavi izvajanje programa in o napaki obvesti program, ta pa uporabnika. Deluje torej kot nekakšen vmesnik med strojno in uporabniško programsko opremo.

Nekaj operacijskih sistemov skozi zgodovino:

• CP/M,
• DOS (1981),
  
• OS/2 (1990),
  
• Windows 95 (1994),
  
• Linux (1990),
  
• Windows 98/ME,
  
• Windows 2000,
  
• Windows XP,
  
• Windows Vista (2007).