Da lahko podakte, shranjene na enem računalniku, uporabiš na drugem računalniku, jih natisneš na oddaljenem tiskalniku ali jih pošlješ prijatelju v oddaljeno mesto, morajo biti računalniki, tiskalniki in druge računalniške enote med seboj povezane v računalniško omrežje. Glede na oddaljenost računalniških enot ločimo krajevno in globalno omrežje,

Krajevno omrežje (LAN) povezuje računalnike na omejenm prostoru, npr. doma, v učilnici, v šoli, podjetju itd. Vsak računalnik, ki ga želiš vključiti v omrežje mora imeti mrežno kartico. Računalnike pa med seboj povežeš s posebnimi kabli. V današnjem času uporabljamo UTP kable 5. generacije, včasih pa so uporabljali bakrene kable (koaksialne kable). Razlike med kabli, si lahko ogledaš na spodnji sliki.

Globalno omrežje (WAN) povezuje krajevna omrežja med seboj. Večinoma še vedno temelji na telefonskem omrežju. Ker so podatki v računalniku zapisani v obliki, ki ni primerna za prenos po telefonskem omrežju, jih je najprej potrebno preoblikovati. To počne modem. Če modema nimam ne moremo priti do globalnega omrežja. Izmenjava podatkov preko modema in klasičnega telefonskega omrežja je zelo počasna. Zato le stežka sledi potrebam po prenosu čedalje večjega števila podatkov. To pomanjkljivost odpravlja ISDN. Ta omogoča večjo hitrost podatkov, zanesljivejšo povezavo in druge storitve. Po omrežju ISDN se podatki prenašajo v obliki, ki jo razume tudi računalnik. Modem torej ni več potreben, potrebuješ le vmesnik ISDN. Ta skrbi za nadzor naprav, klicanje telefonskih številk, sprejem klicev ipd.

V zadnjih nekaj letih pa zaradi nizke cene in neprestanega dostopa do globalnega omrežja uporabljamo predvsem ADSL in VDSL.