Slika na papirju ne more žareti v osnovnih barvah. Če bi, bi bila žal vidna le enkrat in zelo hitro bi se spremenil v pepel. Zato uporabljamo pri tiskanju slik drugačen model prikazovanja barv.

Če bi natisnjeno fotografijo pogledal skozi povečevalno steklo, bi hitro ugotovil, da je na belem papirju natisnjena množica škrlatnih, sinjemodrih in rumenih pikic. Bela svetloba, ki pade na potiskan papir, se od njega odbije. Seveda ne vsa. Od sinjemodrih pik se odbije le sinjemodra svetloba, od rumenih pik le rumena itd. Ker so pike zelo majhne in ena drugi zelo blizu, jih seveda ne vidiš. od njih odbita svetloba pa se v tvojem očesu zduži v enotno barvo. Kakšno barvo vidiš pa je odvisno od velikosti pikic, torej od deleža posamezne barve. Če je v odbiti svetlobi denimo enak delež rumene in modre barve, škrlatne pa ni, vidiš zeleno barvo. S spreminjanjem deleža modre, rumene in škrlatne barve lahko pričaraš skoraj vse mavrične barve. Zato te tri barve imenujemo osnovne tiskarske barve.

Težava nastopi, ko želiš s tremi barvami natisniti črno barvo. Dobljena barva ni črna ampak umazano rjava. Zato uporabimo pri tiskanju dodatno črno barvo. Ta model se imenuje CMYK (Cyan, Margenta, Yellow, blacK). Žal pa prelivanje barv iz enega modela v drugega ni povsem natančno. Slika, prikazana v enem modelu, zato ni povsem enaka tisti v drugem modelu. To pomeni, da natisnjena slika ni enaka sliki na zaslonu, tudi če imaš zelo dober tiskalnik. Kadar boš sliko tiskal, tudi za prikazovanje na zaslonu uporabi CMYK model, če pa slike ne boš tiskal pa uporabi model RGB.