Sedaj gre zares. Vse bo lepo in prav. Tudi udeleženci so ti na začetku vedno naklonjeni in nestrpno pričakujejo, kaj jim boš povedal. Te prednosti v prvih trenutkih ne smeš zapraviti z opravičilom, da tega ali onega nisi uspel dobro napraviti, da tehnologija ni najboljša, da te boli grlo, da ti je zmanjkalo časa itn. Če je napaka opazna, jo bodo udeleženci prej ali slej opazili, če pa ne, toliko bolje.

Vsako predavanje ima uvod, jedro in zaključek. 

V uvodu ogovori udeležence in se na kratko predstavi. Nato jim na kratko povej, kaj jim boš na predavanju povedal. Uvod je priprava na jedro predavanja, zato naj ne bo predolg. Traja naj največ od 5 do 10 minut.

Jedru nameni osrednji del predavanja. V njem povej udeležencem tisto, kar si jim obljubil v uvodu. Kako boš to napravil, je odvisno od predavanja do predavanja. Med predavanjem namreč ne smeš biti preveč tog in se kot pijanec plota držati načrta. Upoštevaj odziv udeležencev in nekatere stvari povej obširneje, kot si nameraval, nekatere pa mirno izpusti. Seveda pa pri tem ne smeš pretiravati, sicer ti bodo vajeti hitro spolzele iz rok in predavanje ti bo splavalo po vodi.

Zaključku nameni približno tretjino razpoložljivega časa.

Ugotovljeno je, da pozornost poslušalcev in obseg hranjenih informacij v njihovih glavah narašča, če predavatelj poleg govora pri predavanju uporablja tudi slike, zvok in animacije. Predavanje izvedeno z več mediji, je torej bolj kakovostno od predavanja, pri katerem govornik le govori in dolgovezno opisuje stvari.