P6 - Lastnosti
računalniške grafike - BARVE
Natisnjena slika je sestavljena iz pik. Pika je lahko škrlatne, sinjemodre ali rumene barve. Mi vidimo barvo, ki je kombinacija teh treh barv, saj so te tri barve osnova za sestavo katerekoli barve. Kakšna je barva, ki jo zaznamo mi, pa je odvisno od tega, katera barva prevladuje. Ker lahko iz teh treh barv natisnemo poljubno barvo, jih imenujemo osnovne tiskarske barve.
Tudi na računalniškem zaslonu je barva, ki jo vidimo, rezultat optičnega mešanja osnovnih barv rdeče, modre in zelene. To so osnovne barve optičnega mešanja. Opravka imamo z žarki v teh treh barvah. Vsak žarek osvetli piko na zaslonu, ki žari z ustrezno jakostjo. Ker so pike majhne in so si zelo blizu, vidimo mi barvo, ki je rezultat "mešanja" in intenzivnosti vseh treh žarkov (pik). Zaradi tega lahko vidimo zaznamo določeno barvo kot valovanje ustrezne valovne dolžine ali kot mešanje dveh ali več valovanj (n.pr.: bela je lahko tudi rezultat mešanja rdeče in zelenomodre svetlobe). Gre za takoimenovane komplementarne barve (dve barvi se dopolnjujet atako, da vzbujata občutek beline).
Izbira barve je pomembna, saj je tudi od nje odvisen učinek informacije pri prejemniku. Zato govorimo o moči barv. Svetle barve učinkujejo na prejemnika močneje, kot temne. Zradi tega potrebujemo za enak učinek pri prejemniku manjšo površino, če uporabimo svetle barve.
V računalništvu se uporablja za prikazovanje barv na zaslonu več modelov. Najpogosteje uporabljen je model, ki temelji na treh osnovnih optičnih barvah rdeči, zeleni in modri ali s kratico RGB (ang. Red, Green, Blue). Kot smo prej že omenili, pa uporabljamo za tiskanje osnovne tiskarske barve, ki se od modela RGB razlikujejo. Zato pride do težav pri tiskanju slike, saj je potrebno sliko na zaslonu izraziti z osnovnimi tiskarskimi barvami. Pri tem opravilu pa se nekaj informacij izgubi in zato pride do razlik med sliko na zaslonu in papirju. Zato se v primeru tiskanja slike raje odločimo za model CMYK (ang. Cyan, Magenta, Yellov, blacK - sinjemodra, škrlatna, rumena, črna), ki uporablja v osnovi tri osnovne tiskarske barve. Za tiskanje slik, ki morajo biti zelo kvalitetne, se uporabljajo modeli z več osnovnimi barvami.
Za lažje razumevanje računalniške grafike moramo vedeti, kakšni elementi sestavljajo sliko na zaslonu računalnika. Slika na zaslonu računalnika je sestavljena iz mreže slikovnih pik ali pikslov. Vsaka slikovna pika pa je sestavljena iz manjših pik, ki žarijo v osnovnih bavah. Teh pik pa je toliko, da bi jih računalnik le s težavo nadzoroval - obdelava slik bi bila bistveno počasnejša, pa tudi veliko več pomnilnika bi potrebovali. Zato je več pik združenih v slikovno piko ali piksel. Število pik v pikslu opredeljuje grafično ločljivost računalnika. Če je teh pik v pikslu več, je slikovna pika večja. To pa pomeni, da je slika na zaslonu sestavljena iz manjšega števila slikovnih pik in je grafična ločljivost manjša. Grafična ločljivost je podana z dvema številoma, ki predstavljata vodoravno in navpično gostoto mreže pik.
Barva piksla pa je odvisna od jakosti osnovnih barv, ki jih zapišemo z biti (mešanje barv). Če za zapis jakosti vsake osnovne barve porabimo en zlog, potrebujemo za zapis barve v pikslu 3 x 8 = 24 bitov. Za shranjevanje slike pri ločljivosti 1024 x 768 pikslov bi potrebovali 1024*768 = 768432 pikslov oz. 768432*24 = 18874368 bitov oz. 2359296 zlogov (nekaj več kot 2MB pomnilnika).