P5 - Računalniška grafika
Z razvojem informacijske tehnologije se je področje grafike razširilo tudi na področje računalništva, kjer zavzema pomembno vlogo. Ne smemo pozabiti, da si informacijo bolje zapomnimo, če je predstavljena z grafiko. Velikokrat jo tudi lažje predstavimo oz. opišemo. Lep primer je grafični operacijski sistem (veliko več ljudi bo razumelo, če tiskalnik narišemo, kot pa napišemo "tiskalnik"). Računalniška garfika pa omogoča še veliko več in nam pomaga predstaviti občutke, podobe, ..., ki bi jih z drugimi načini težko predstavili (navidezna resničnost). Ker je informacija (slika), predstavljena z računalnikom, sestavljena iz pik, je kvaliteta slike večja, če jo uspemo prikazati z večjim številom pik. Najpomembnejši napravi za prikaz sta računalniški monitor in tiskalnik. Računalniška grafika je torej način prikazovanja informacij v slikovni obliki.
Področja uporabe računalniške grafike
Pogoj za računalniško grafiko je zmogljiv računalnik. Ta pogoj je bil zadoščen šele po 80-it letih. Takrat so izdelali programe za obdelavo slik in grafike. Vedno zmoglivejša računalniška strojna in programska oprema pa je področje računalniške grafike zelo razširila. Že v uvodu sem omenil, da lahko iz domiselno oblikovanega grafa razberemo v krajšem času več informacij, kot če bi jih opisali z besedami. Take grafe imenujemo grafični znaki (ikone operacijskega sistema, prometni znaki,...).
Računalniško grafiko uporabljamo tudi na vseh področjih tehnike. Že zelo zgodaj so jo pričeli uporabljati v avtomobilski industriji, saj so lahko prihranki izredno veliki. Pri tem mislim na možnost, da lahko delno nadomestijo "Crash teste" s simulacijami na računalniku in tako že v fazi načrtovanja odpravijo marsikatero napako. To omogočajo posebni programi za načrtovanje - CAD (ang. Computer Assisted Design). Načrtovanje pa je lahko povezano tudi z računalniško vodeno proizvodnjo CAM (ang. Computer Aided Manufacturing). V tem primeru govorimo o računalniško podprtem inženiringu CAE (ang. Computer Aided Engineering).
Grafični programi nam torej omogočajo na računalniku izdelati in prikazati okolje in predmete, ki jih v realnosti ni. Takšno okolje imenujemo navidezna resničnost. (ang. virtual reality).
V zadnjem času pa se z računalniško grafiko povezuje tudi fotografija in video. Vzrok so dostopne cene digitalnih naprav in enostavna obdelava z računalnikom.
Lastnosti računalniške grafike
Računalnik uporabljajo ljudje v različne namene. Zato je zasnovan tako,
da ga lahko do določene mere prilagodimo glede na svoje zahteve. To nam
omogočajo priklopne reže računalnika, v katere lahko vsatavimo v ta namen
narejena el. vezja različnih kvalitet - takoimenovane kartice. Eno izmed
takšnih vezij je tudi grafična kartica, ki sliko sestavi in jo pošlje
na ekran. Za prikaz slike potrebujemo torej zaslon, ki sliko prikaže
in grafično kartico, ki sliko sestavi. Oba elementa (zaslon in grafična
kartica) pa morata biti med seboj prilagojena. Z drugimi besedami: če je
zaslon slabši od grafične kartice, ne bo uspel prikazati tako dobre slike,
kot jo zna kartica sestaviti.
Operacijski sistem sam ne podpira vseh naprav, ki jih na računalnik
priključimo. Z napravami (grafično kartico) ga povežejo sistemski programi,
ki jih imenujemo gonilniki.