Ko je Aleksander Makedonski zavzel Egipt je zaradi boljše preskrbe za vojsko začel graditi novo mesto imenovano Aleksandrija. Gradnja se je začela leta 332 pr. n. št. Pred mestom je bil manjši otok Faros.

  Otok so z valobranom povezali s celino, tako, da je nastal polotok. Na njem je dal Aleksander zgraditi 50 metrov visok svetilnik, na katerem so s pomočjo velikih kresov ter ogledal usmerjali ladje v pristanišče. Svetilnik je bil po dvajsetih letih mučenja zgrajen, in to leta 279 pr. n. št. Vendar so ga potem dograjevali in je potem leta 290 pr. n. št. dosegel končno višino okoli 140 metrov. Zgrajen je bil iz belega marmorja v treh plasteh tako, da se je vsaka izmed plasti v smeri proti vrhu ožala.

Spodnji del svetilnika je bil kvadraten, srednji osmerokoten in zgornji v obliki valja. Takšno podobo si je zamislil sam Aleksander Veliki. Arhitekt in graditelj je postal Sostratos. Na vrhu svetilnika je stal kip grškega boga Helija, pod njim pa so ljudje noč in dan skrbeli za ogenj, katerega je bilo videti do 56 kilometrov daleč. Svetloba ognja se je na morje odbijala s pomočjo velikega izbočenega zrcala.

Za mnoge je bil Faros simbol moči in slave grškega imperija v obdobju Aleksandra Velikega. Konstrukcija svetilnika je bila resnično dovršena, saj je le ta prestal veliko potresov. Vendar pa ga je kot večino antičnih zgradb podrl potres. Ta je sicer bil izredno ,močan, in je leta 1326 tako silovito stresel tla, da so od svetilnika ostale le ruševine.