Kje vse je še krma?

Prof.dr. Tone Vidrih, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana

Podaljševanje pašne sezone v pozno jesen še posebno pridobi na pomenu v letih, ko je pozno pomladanska in poletna rast ruše zavrta zaradi pomanjkanja vode v tleh. Tako je še posebej pomembno za letošnje sušno leto, da primanjkljaj krme nadomestimo z večjim izkoristkom tistega pridelka, ki se že nahaja na naših kmetijskih zemljiščih ali ga lahko še dobimo z zemljišč v poznem poletju in v jeseni.

Ampak verjetno bo tudi letos podobno kot vsako jesen; marsikje bo ostalo neuporabljene še veliko krme na travnikih, na zemljiščih v zaraščanju, na opuščenih njivah in na tistih s katerih smo pobrali poljščine. Samo več poguma za izvajanje pašne reje prežvekovalcev in konj bi potrebovali, pa bi omenjeno krmo lahko koristno uporabili in s tem znižali stroške reje, izboljšali rodovitnost tistih zemljišč in povrnili negovano podobo pokrajini na sončni strani Alp ter zmanjšali nevarnost pojava požarov. Povečevanje pridelkov na hektar z novimi hibridi in herbicidi, močnejšim gnojenjem in večjimi traktorji je račun brez krčmarja. Rezerva, ki jo imamo se nahaja v izkoriščanju večjega obseg (površina) kmetijskih zemljišč, saj približno povsod enako sonce sije, da lahko rastline rastejo in dajo zelinje, ki ga uporabimo za krmo. Ja, vode pa ni vedno in povsod v izobilju, tako kot ni normalnega leta. To je samo naša pobožna želja in zato se bomo morali naučiti kmetovati z vremenom in ne neodvisno od njega.

TRAVNIKI

Letošnja jesen je zagotovo dobro izbran čas za pričetek učenja tega, kako bolj učinkovito izkoristiti še neuporabljeno zelinje s travnikov ali tisto, ki bo še lahko ustvarjeno v septembru in oktobru z rušo, ki jo pretežno kosimo. Zaradi pomanjkanja vode v tleh so se kakovostne vrste trav in detelj v ruši travnikov najprej posušile, saj imajo plitve korenine. Toda ruša travnika ni propadla saj je tam še veliko zeli, ki imajo globoke korenine in v zemlji je veliko semen teh zeli, ki samo čakajo na jesenski dež, da bodo vzklile. Karkoli je že zrastlo v taki ruši ob koncu poletja in bo še v jeseni, je s pašo mogoče izkoristiti 2 - 3 krat bolj učinkovito kot s košnjo. Pašo moramo izvajati z dodeljevanjem, to je obročna paša. Na manjši površini bodo živali porabile manj časa za iskanje okusnejših grižljajev zelinja, manj bo škode zaradi gaženja v primeru preobilice dežja in izločki bodo bolj enakomerno razporejeni po zemljišču. Preostale kakovostne rastline v ruši bodo imele več časa, da bodo obnovile rast pred zimo, če bomo pasli kratek čas na določenem zemljišča in visoki gostoti zasedbe.

Prekomerno povečanje deleža zeli v ruši in s tem zmanjšanje njene pridelovalne zmogljivosti naslednje leto lahko preprečimo tako, da čim prej vsejemo v razredčeno rušo kakovostne trave z veliko tekmovalno sposobnostjo. Mnogocvetna ljuljka je za ta namen najbolj primerna. Za vsejavanje zadošča 15 - 20 kg/ha semena. Ker je to enoletna prezimna trava ji primešamo trpežno ljuljko ali pasjo travo ali travniško bilnico, do tretjine setvenega odmerka, da bomo dobili konec naslednjega leta trpežno rušo z dovolj velikim deležem trav. Za dobro uspešnost vsejavanja trav je nujno potrebna prisotnost živine, da bodo z objedanjem zadrževale rast zeli, ki se bodo razvijale hitreje kot sejančki vsejane trave. Gnojenje pred ali ob vsejavanju ni potrebno, saj bo letos še dovolj dušika v zemlji, ker je bilo njegovo sproščanje poleti upočasnjeno zaradi suše. Sejalnic za neposredno vsejavanje v rušo imamo v Sloveniji kar nekaj, zato obnova travne ruše z vsejavanjem trav ne bi smela predstavljati težav. V pozni jeseni bomo lahko obnovljene rušo še popasli (1,0 - 1,5 t/ ha suhe snovi) in če vsejavanje ne bo uspelo zaradi škodljivcev (polži, jelenjad) potem bomo poskusili znova v začetku marca z dosejavanjem semena trav v zmrzal, da se bo ruša zgostila.

ZEMLJIŠČA V ZARAŠČANJU

Izgubljanje kmetijskih zemljišč zaradi zaraščanja z grmovjem se še kar nadaljuje kljub izvajanju ukrepa I/2 v okviru SKOP programa. Tisti, ki že imajo vpeljano pašno rejo domačih živali na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, so že zelo uspešni v pogledu preprečevanja širjenja grmovja na kmetijska zemljišča, samo premalo jih je ali pa imajo skupno premalo živali. Letošnjo jesen bi se jim morali pridružiti še vsi tisti rejci govedi, ki se mislijo preusmeriti v rejo krav dojil ali plemenskih telic. Visoke šopaste trave pod in okrog grmovja, zeli na preostalih jasah in listje grmovja so dovolj dobra krma za navedeni kategoriji goved, še posebej ob spoznanju, da tam kjer imajo debele krave, bodo tudi ljudje postali debeli, seveda ne tisti, ki delajo za živino, ampak tisti, ki uživajo mleko in meso debelih živali.

Vodenje paše govedi na zemljiščih v zaraščanju bo verjetno marsikje povezan s pogostim premeščanjem črede zaradi razdrobljenosti zemljič in nepripravljenosti številnih lastnikov takih opuščenih zemljišč, da bi tam dovolili pašo domačih živali tistemu, ki še vztraja pri reji živine. Ampak prej ko se boste naučili uspešno premeščati živali, bolje vam bo šlo delo od rok, ko si boste uredili svoj velik pašnik za nadzorovano pašo. Reja krav dojilj bo verjetno pridobivala na pomenu glede na to, da mleka namolzemo v Sloveniji več kot ga potrebujemo in da bo vse več podpor za kmetijstvo namenjeno vzdrževanju kmetijskih zemljišč. Pašo krav dojilj naj bi uvajali v območja hribovitega sveta in krasa, torej za ohranjanje tistih kmetijskih zemljišč, na katerih travna ruša izgublja v borbi z grmovjem. Pogosto premeščanje živali po ogradah ali delih zemljišča, ki bodo zajeti v pašnik, je osnovna zahteva nadzorovane paše v takih razmerah. To premeščanje je ukrep s katerim naj bi dosegli učinkovito izkoriščanje ruše in preprečili pojav škodljivih vplivov paše na rušo in rodovitnost zemljišča.  

OPUŠČENE NJIVE

Kako obilna in raznovrstna je lahko rastlinska odeja, tudi brez posega človeka, lahko občudujemo na opuščenih njivah. Bohotijo se visoke zeli z globokimi koreninami in veliko ustvarjenega semena, saj so običajno enoletne rastline. Ampak o njihovi koristni vrednosti vemo zelo malo. So grobe, trnaste, dlakave, vsebujejo alkaloide, oksalate, hormone, glikozide, pa imajo kljub temu za prežvekovalce določeno hranljivo vrednost. Še več, imajo tudi zdravilni učinek, samo živalim moramo prepustiti, da bodo take rastline zaužile toliko in takrat kakor jim narekuje nagon ali že pridobljena izkušnja. Uživanje mesa in mleka zdravih živali tudi nam ljudem lahko pomaga do boljšega zdravja.

Stare krave (samo po izgledu), ki jih imamo preveč, zato naj bi jih z državno pomočjo pobijali, sušili in sežigali (v Nemčiji), bi bile prava kategorija govedi za pašo na opuščenih njivah z obilico raznovrstnih zeli neznane krmne vrednosti. Prednost jesenske paše takega zelinja je v tem, da se zaradi zrelosti rastlin ali hladnih noči (slana) zmanjša škodljivost snovi, ki so varovale mlajšo rastlino pred škodljivci in boleznimi. Ker so rastline grobe jih govedo zelo težko muli (trga, žanje), zato naj bi jim za vsak dan sproti zelinje nakosili in pustili na mestu, da bo ovenelo. Tako ga bodo lažje in več pojedle. Pri tem moramo živali dobro opazovati, da pravočasno ugotovimo, če bi jim določeno zaužito zelinje povzročalo težave. V takem primeru moramo ponuditi živalim drugo zelinje ali spravljeno krmo.

Velika vrednost paše govedi na opuščenih njivah je v vračanju življenja v izčrpano zemljo. Seveda tega ne bomo dosegli že v prvem letu, ker vsi naravni procesi zahtevajo svoj čas. Vsakomur je jasno, da tudi z devetimi ženami ne more v enem mesecu dobiti novorojenca. Tako tudi izboljšanje rodovitnosti zemlje, ki smo jo s prepogostim oranjem izčrpali v fizikalnem pogledu, ne moremo pričakovati prej kot v desetih letih, če jo bo pokrivala trpežna ruša, ki jo bomo izkoriščali s pašno rejo domačih živali. Ampak nekoč in nekdo bo moral pričeti tudi s tem delom. Tudi po spravilu poljščine ostane na njivi vedno še nekaj, za prežvekovalce uporabne, rastlinske mase. Največkrat so to enoletne trave, ki so se močno razširile tudi na tistih zemljiščih, kjer zaradi suše obnova ruše z oranjem in novo setvijo v letošnjem letu ni uspela. V tem primeru dodelimo živalim večjo površino, pasemo torej pri nižji gostoti zasedbe in zato daljši čas, ker se nam ni bati škode zaradi gaženja, saj bomo spomladi zemljo zopet prerahljali z oranjem za novo setev. Za tako pašo lahko uporabimo tudi mlado govedo, ki ga redimo za meso, saj moramo živali dopolnilno krmiti, ker samo žetveni ostanki najbrž ne bodo zadoščali za načrtovan dnevni prirast.

ELEKTROOGRAJA

Za vse navedene primere vodenja paše govedi bo najbolj primerno uporabiti začasno elektroograjo iz elektrotrakov, ki jo lahko hitro postavimo, premestimo drugam in je tudi dobro opazna, kar je pomembno zaradi divjadi in uživalcev/zbiralcev jesenskih darov narave. Beli plastični količki še povečajo opaznost ograje in prenosni baterijski pašni aparat omogoča njeno uporabnost prav povsod. Izberite elektrotrak z dobro prevodnostjo za električni tok (Turbo trak), ker boste imeli skoraj vedno ograje daljše od 200 metrov. Kadar moramo dva konca traku povezati skupaj ju zvežemo skupaj tako kot vsako drugo vrv, na plamenu odžgemo plastična vlakna v dolžini  5 - 7 cm, da ostanejo kovinske niti gole in jih zvijemo skupaj, da nastane dober spoj za prehod električnega pulza. Kot vsaka dobra stvar je tudi tak trak dragocen, zato ga pri premeščanju ograje navijte na ustrezno vreteno. Tudi ko ga boste shranili pred zimo ga navijte na vreteno, da bo njegova doba uporabnosti čim daljša.

Podobno primerni kot govedo, so za pašo v navedenih razmerah tudi konji. Le pred grmovjem imajo strah, zato jim morajo v borbi z grmovjem pomagati še koze. Za konje bo zadoščala podobna elektroograja kot za govedo (elektrotrak). Za vodenje paše drobnice v jesenskem času bo treba skoraj obvezno uporabiti elektromrežo zaradi vse večjega števila in napadalnosti zveri in mačehovskega odnosa države do oškodovancev v primeru napada zaščitenih zveri na drobnico. Vsaj za prenočevanje drobnice, v obdobjih večje nevarnosti napada zveri (odraščajoči mladiči), bo treba na pašniku urediti nočno ogrado, ki jo moramo vsak teden premestiti na drug predel pašnika, da bomo dosegli enakomerno zagnojenost vsega zemljišča.

PAŠNIKI

Tudi tisti, ki že imajo zemljišče urejeno za nadzorovano pašo običajno v jeseni napravijo to napako pri vodenju paše, da imajo več ograd hkrati odprtih. Živali zaradi tega veliko hodijo in porabijo veliko časa za iskanje okusnega zelinja, ampak najdejo samo ostanke. Te bodo veliko bolje izkoristile, če bomo živali zadržali samo v eni ogradi tako dolgo, da jo bodo temeljito popasle in pognojile. Splošno pravilo pri vodenju paše se glasi, da manj ko imamo na razpolago zelinja za pašo, večji nadzor je potreben nad tem kje se bodo živali pasle. In na več ograd je pašnik razdeljen prav zato, da je mogoč boljši nadzor nad delom živali. Živali vedno opravljajo koristno delo. Kadar povzročijo škodo je to naša napaka (slab management) zaradi pomanjkanja izkušenj ali neupoštevanja razpoložljivega znanja. Letošnja jesen je dober čas za pričetek učenja vodenja nadzorovane paše in naslednje leto bo dobro leto za tiste, ki bodo pasli velike črede.

Nazaj na vsebino