Vsejavanje rži v rušo pašnika z namenom zagotavljanja jesenske paše za ovce izboljševanja rodovitnosti tal na opuščenih njivah

Na pašniku v Cerknici (Globovšček) smo vsejavali ozimno rž z sejalnico za direktno setev

Z vsejavanje ozimne rži smo želili na eni strani zagotoviti podaljšano jesensko pašo drobnice, zvišati vsebnost humusa v tleh in s tem omogočiti rast drugim okusnim travam in metuljnicam.. Del vsejanega zemljišča smo ogradili in preprečili živalim, da se je pasla na njem. Živali so prvič prišle na nezavarovano zemljišče po 14 dneh, ko je rastlina imela v povprečju razvit po en poganjek. Živali so rž popasle do take višine, da pri tem rastni vršički rastlin niso bili poškodovani. Tako se je rž neovirano razraščala naprej. Po mesecu dni je bilo mogoče opaziti, da se rž, ki je bila popasena bolje razrašča kot tista, ki je ostala v tem času zavarovana pred pašo.
 

Na okvir sejalnice so nameščene vzmetne nogače. Te omogočajo setev tudi v bolj kamnito zemljo ali na zemljišča. kjer je veliko drevesne in grmovne vegetacije.

Z vsejavnjem pri nizki ruši (košeni, še bolje pašeni) preprečimo nabiranje utrgane in odmrle ruše med sejalnimi telesi.

Pomemben dejavnik pri uspešnosti vsejavanja je vpliv in tekmovalnost obstoječe (stare) ruše za novo vsejane ali dosejane trave ali metuljnice. Zato praviloma opravljamo vsejavanje na pašnikih, kjer lahko z živalmi zadržujemo rast stare ruše. Pred vsejavanjem naj živali popasejo rušo čim nižje. Po vsejavanju jih preženemo preko zemljišča, da potlačijo seme v zemljo. V naslednjih tednih rasti novo vsejanih vrst s pašo živali omejujemo tekmovalnost obstoječe ruše za prostor in hranila.

V sredini meseca novembra je bila vsejana rž na zavarovanem (nepašenem) zemljišču visoka 5 do 10 cm. Večina rastlin je imela razvite tri poganjke s 3 do 4 listi. V poskus smo vključili različne odmerke mineralnih gnojil, kar se je pokazalo tudi pri izmerjeni višini.

Zanimivo je, da se je vsejana rž na nezavarovanem zemljišču, ki je bila pred zimo enkrat že popašena hitro obrasla in v višini ne zaostaja veliko za tisto, ki v jeseni še ni bila popašena.

Spomladi naslednje leto je bil na vsejani površini postavljen poskus proučevanja obraščanja rži po paši ovc (simulacija s košnjo) v naslednjih fazah: razraščanje, bilčenje in klasenje. Zanimalo nas je tudi v kakšni povezavi sta gnojenje z različnimi odmerki dušika in osvetljenost poganjkov rži.

V mesecu aprilu je imela rž že nastavljenih 3 do 5 poganjkov. Na vsakem poganjku pa sta bila 2 do 3 listi. Ker je bila rž vsejana na opuščene njive je bila konkurenčnost obstoječe ruše (predvsem plevelna vegetacija) nizka. Zato tudi ni bilo pred ali ob vsejavanju uporabljeno nobeno fitofarmacevtsko sredstvo..

Z rotacijsko kosilnico za delo na majhnih parcelah smo simulirali pašo ovc na poskusnih parcelah.. In sicer v treh razvojnih fazah: 31.3.2000-ob razraščanju, 17.4.2000 - ob bilčenju/kolenčenju, 12.5.2000- ob klasenju. Po razvojni fazi razraščanja in bilčenja so vse poskusne parcele dobile tudi odmerke dušika določene po shemi poskusa.

V mesecu maju je bila značilna rastlinah vse travnih površin zagotovo navadni regrat, ki da lep rumenkasti navdih.

Na sredini slike je parcela z ržjo, ki je bila košena v fazi bilčenja in poganjki še vedno odganjajo. Desno od te parcele pa je posevek rži, ki je bil pokošen v fazi razraščanja. Bolj temna barva parcele nam pove, da so tu rastline ponovno odgnale in že dosegle višino 20-30 cm. Paša v fazi razraščanja in tudi bilčenja pozitivno vpliva na tvorbo novi, stranskih poganjkov na rži.

Konec meseca julija (24.7.2000) je bil prvi del poskusa proučevanja primernosti vsejavanja rži za izboljševanje rodovitnosti tal zaključen. Ob tem so bili na vseh parcelah vzeti vzorci rži za določevanje pridelka zrnja in slame.

Slama na poskusnih parcelah je bila pokošena in puščena za nadaljevanja poskusa, saj predvidevamo da bo njen razpad in kasnejša mineralizacija hranil, ki so v slami prispeval k dvigu vsebnosti organske snovi v tleh in nasploh izboljševanju pogojev za rast boljših vrst trav in metuljnic.