ANALITIČNA FILOZOFIJA 2012/2013
Sreda, 17:10-20:30, pred. 426
Uvodna opomba
Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri red. prof. dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in gradiv, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji ter 75% prisotnostjo) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!), odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema, na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih in izpolniti pogoj pristnosti na predavanjih (50%). Kot delo med letom se upošteva naslednje
- prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna v zadostni meri, tisto leto ne more dobiti ocene);
- 3 kratke pripombe/izročke dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«, potrebno jih je tudi kratko (2-3 min) predstaviti pred kolegi; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga predstavi kolegicam in kolegom (do 20 min). (!!! Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!)
Obveznost za študente, ki predmet izberejo kot izbirni predmet: seminarska naloga ali ustni izpit.
Opravljene obveznosti in prisotnost (glej na koncu strani)
Vsebina predmeta 2012/2013
3. 10. 2012
Dinamicna filozofija: obvladovanje prekomerne resnosti: vesela filozofija. Intencionalnost. Vsebina in predmet. Teorija gradnikov: temeljni elementi, lik (Gestalt). Propozicije. Modeli duha: jezik misli staticen, konekcionisticni pristop dinamicen. Ravni opisa spoznavnega sistema: zgornja raven (pojmovno, celotno spoznavno stanje), srednja (matematicni dinamicni opis), spodnja (fizikalna podlaga). Monizem. Gmotni materializem. Nejasnost. Neobstoj posamicnih predmetov. Dinamicnost gmote. Igralni smrkelj.
10. 10. 2012
Etika prepricanja. Mar je povosdo, vedno in za vsakogar napak, da je v karkoli preprican na podlagi nezadostnih dokazov? Razvidnezi / nerazvidnezi. Racionalno razhajanje. Oblikovna vsebina. [Naslednjic: Cliffordovo nacelo in religija.]
17. 10. 2012
Vednost. Vap =def P&Pap&Uap. Skepticizem. etika prepricanja. 1. Sklepanje, argument. 2. Uvid. Racionalno nestrinjanje. Razlika. Cliffordovo nacelo in religija.
24. 10. 2012
Semantika. Dusevna stanja - okolje. Ponotranjenost, pozunanjenost. Pomen: skupen, subjektiven. Ponotranjenost: logicno ni mogoc zaseben jezik, logicno je nemozna misel ce ne obstaja zunanji svet. Kako je Bog lahko imel misel o svetu, ce ni bilo sveta? Metafizika, bivajoce, bitnost. Filozofija, pojmovna analiza. Podstat, pritika (pripadnost). Pravicnost. Vzor. Lepi vzorci, globinski razum. Zadevanje: stik s svetom. Periferni razum, predocevanje, splosni vzorci. Disciplina. Eksistencni, prednostni monizem, misljenje. Eno, materialno, dejavno. Argument iz vznika, iz zdrizavosti, iz nejasnosti (pogoj razlike, prehoda: individualisticno nacelo istega polozaja, kolektivisticno nacelo). Obstaja zgolj celota.
7. 11. 2012
Analiticna hermenevtika. Razlaga, razumevanje. Pomen. Razlaga: pomen teksta. Filozofija jezika: pomen. Pojem, predmet, funkcija, smisel, pomen. Pomen je v uporabi termina. Pomen (kaj besede pomenijo), intenca (kaj avtor meni z besedami). Dve teoriji pomena, razlage. Propozicijo lahko izrazimo v vsakem jeziku. Posebne hermenevtike. Razlaga: zamenjas en izraz z drugim. Katere nadomestitve so dopuscene? 1. Dobesedni pomen (tekstno): stavek lahko nadomestis z drugim stavkom, ki pomeni isto. 2. Geneticno (zgodovinsko). 3. Sistematicno: vzemi tekst kot celoto. 4. Teleolosko. Razlaga zakonov, pogodb. Analiticna hermenevtika: pomen, razlaga, kakoni razlage na podrocjih. Analiza teksta. Dusevnost: vsebine, pojmi; zelje, prepricanja; vsebina zelje, vsebina prepricanja vodita k vsebini dejanja. Beseda: fizicni dogodki; zelje in prepricanja vodijo v dejanje.
21. 11. 2012
Gmotni materializem in umetnost. Resnica kot posredno ujemanje. Rylovski norec. Ustreznost. (I) Zaznavanje: subjektivno, ograjeno. (II) Jedrni pomen: konvencija, trdni oprijem v skupnosti. (III) Racionalno razhajanje: ohlapni oprijem, uvid, sodba. (IV) Estetska sodba: subjektivna, kvalitativna. Lik. Nejasna vsebina v jasnem svetu. Stik.
28. 11. 2012
Esencializem. Bistvene, nakljucne lastnosti. Predmeti - bistvene lastnosti. Minimalni esencializem: samo-identiteta. Pogoj identitete x. Biti macek, omara: vrstne, razvrstilne lastnosti. Metafizicni esencializem: objektivne teorije. Kripke: esencializem izvora: prav ta zenska. {2} je bistveno, da je mnozica, in da ima clanstvo kot ga dejansko ima. 1. Definicijska opredelitev: Lastnost F je bistvena lastnost predmeta X, ce je biti F del tega, kar X je, kakor je ta obrazlozen v definiciji predmeta X. Clovek je racionalna zival. Def (X). 2. Modalna opredelitev: je bistvena lastnost cee F je nujna lastnost, ce X ne bi mogel obstajati brez F. F je nakljucna lastnost, ce X ima F, bi pa lahko bil brez. Modalna akcidenca. Mill: bistvo: stvar ne bi mogla biti brez tega. 3. Razlagalna opredelitev: bistvene lastnosti so tiste, ki razlozijo delovanje X. Aristotel, Bog. Modalna opredelitev. Semantika moznih svetov. Nujno: p je resnicno ce je p resnicen v vseh moznih svetovih. Mozno: p je resnicno cee p je resnicen v vsaj enem moznem svetu. F je bistvena lastnost predmeta X, ce X ima to lastnost v vsakem moznem svetu, v katerem obstaja. F je nakljucna lastnost Xa, ce ima X F v aktualnem @ svetu, vendar pa v W1 nima F. Metafizicna nujnost, moznost. Objektivna, epistemska. Absolutno nujno. Logicni zakoni: Ce p potem p. X = X. Relativna nujnost: fizikalne (omejene). Analiticne resnice: ce je predmet rdec, potem je obarvan. Biti tak da 2+3=5. {2} 2 ne modalno, ampak definicijsko razlagamo bistvo.
5. 12. 2012
Sodba in uporaba. Wittgenstein. Slikovna teorija pomena: slika, dejstvo. Atomizem, aksiomatska zgradba. Druzinske podobnosti. Komunikacija-intenca.
12. 12. 2012
privatni jezik. Analiza. Tavtologija, protislovje. Normativnost. Jezikovne igre: kontekst rabe jezika. Sledenje pravilom. / Razlogi: motivacijski (zelje), normativni (prepricanja). Prakticna, premisljena razlaga. Depresija: mocna, sibka. Redukcija.
19. 12. 12
Enkratni razlogi. Analiticna filozofija. Skepticizem: akademski (teoreticni), pironski (prakticni). Mesana spoznavna teorija in fenomenalna zavest. Agrippa, trilema: 1. neskoncni regres, 2. krozno upravicenje (razlogi), 3. dogmatizem. Internalisticna predpostavka. Skeptik: utemeljitveni razlogi, razlocevalnost razlogov. Utemeljitvena teorija, koherentizem, eksternalizem (spoznavna zanesljivost), kontekstualizem. Pironski skepticizem: Sekst Empirik: iskalci.
2. 1. 13
Upravicenje: subjektivno (obcutljivost), objektivno. Spoznavna verjetnost prepricanja: stopnja zaupanja v p, moc prepricanja. Razlogi brez nacel.
9. 1. 13
Moralni partikularizem, holizem razlogov. Informacija. Fenomenologija plesa. Zombi.
16. 1. 13
Moralne sodbe, intuicija in moralna nacela. Gmotni materializem in solipsizem. Racionalnost, resnica, realizem.
Prisotnost:
Ambrozic Neza 22 Izrocek 3 Seminar 10
Andolsek Crtomir 26 Izrocek 3 Seminar 10
Avramovic Neda 6 Izrocek 1
Bergant Nika 22 Izrocek 3 Seminar 10
Berus Maja 21 Izrocek 3 Seminar 10
Birsa Arijana 18 Izrocek 3 Seminar 10
Bitenc Eva 17 Izrocek 3
Cesnovar Nika 22 Izrocek 3 Seminar 10
Cok Metka 13 Izrocek 2
Cotman Leon 1
Cvitkovic Tina 21 Izrocek 3 seminar 10
Dolinsek Gregor 13 Izrocek 2
Gatej Gregor 25 Izrocek 3 Seminar 10
Grabar Jan 25 Izrocek 3 Seminar 10
Hutterer Kvina 24 Izrocek 3 Seminar 10
Jan Matija 23 Izrocek 3 Seminar 10
Jovicevic Bojana 16 Izrocek 3 Seminar 10
Kavsek Tomaz 10
Kolsek Anze 4
Korelc Domen 21 Izrocek 3 Seminar 10
Kutin Rok 22 Izrocek 3 Seminar 10
Lesar Rok 20 Izrocek 3 Seminar 10
Lucin Lana 12 Izrocek 2 Seminar 10
Novak Jernej 3
Perko Masa 23 Izrocek 3 Seminar 10
Petelin Matej 19 Izrocek 3 Seminar 10
Polanc Tilen 9
Radetic Teo 2
Rehar Barbara 2
Sabjan Sara 4 Izrocek 1
Sevnik Lun 19 Izrocek 3 Seminar 10
Simoncic Jan 18
Smolic Ziga 20 Izrocek 3 Seminar 10
Sokic Ivan 22 Izrocek 3 Seminar 10
Susak Elvis 24 Izrocek 3 Seminar 10
Tratnik Sebastian 26 Izrocek 3 Seminar 10
Ujcic Tina 19 Izrocek 3 Seminar 10
Vajda Sandra 20 Izrocek 3 Seminar 10
Vehovec Matic 13 Izrocek 3 Seminar 10
Vovk Nick 20 Izrocek 3 Seminar 10
Zore Alja 20 Izrocek 3 Seminar 10
Zagar Ales 14 Seminar 10
Zagar Jost 22 Izrocek 3 Seminar 10
Seznam literature:
1. Potrc, Matjaz. Dinamična filozofija. (ZIFF, Ljubljana 2004).
2. Potrc, Matjaz. Jezik, misel in predmet. (DZS, Ljubljana 1986).
3. Strahovnik, Vojko. Moralne sodbe, intuicija in moralna nacela. (IPAK, Velenje 2009).
4. Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55.
5. Potrc, Matjaz. “Kaj je filozofija?”*
6. Potrc, Matjaz. “Bogati svet tubiti v kadi: enakost mozganov v kadi vasemu izkustvenemu svetu.”*
7. Potrc, Matjaz in Vojko Strahovnik. “Meinongian Scorekeeping”*
8. Potrc, Matjaz. “Phenomenology of Dance”*
9. Potrc, Matjaz. “My Teachers”*
10. Potrc, Matjaz. “Listen to how I got stuck”*
11. Potrc, Matjaz. “Communication-Intention”*
12. Potrc, Matjaz. “Externalist Meaning Without the World”*
13. Potrc, Matjaz. “Naturalizing the Mind.”*
14. Potrc, Matjaz. “Vague Content in a Non-Vague World.”*
* dostopno na spletni strani prof. Potrča pod “Članki”.