Predmeti in predavanja


Študent opravlja svoje obveznosti glede na leto, v katerem je poslušal predmet. Izpitna literatura in pogoji se iz leta v leto spreminjajo. Vsa ta gradiva od leta 2000 naprej so dostopna pod povezavo Pretekla predavanja.

ANALITIČNA FILOZOFIJA 2011/2012

Uvodna opomba                 

Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih. Kot delo med letom se upošteva naslednje

-     prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto leto ne more dobiti ocene);

-     3 kratke pripombe/izročke dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«, potrebno jih je tudi kratko (2-3 min) predstaviti pred kolegi; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga predstavi kolegicam in kolegom(20-25 min);  od tega mora biti vsaj en izroček ali en seminar opravljen v prvem semestru. (!!! Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!) Pozor: pogoj za pristop k izpitu so zbrani podpisi (inskripcije in frekvence za predmet) v indeksu. .

Obveznost za študente, ki predmet izberejo kot izbirni predmet: seminarska naloga ali ustni izpit.

 

Opravljene obveznosti in prisotnost (glej na koncu strani)

 

Vsebina predmeta 2011/2012

5. 10. 11.
Analiticna filozofija. Pojmovna analiza. Logicni atomizem. Logicni pozitivizem. Poenotenje semantike v znanstvenem jeziku. Filozofija obicajnega jezika. Teorija govornih dejanj. Intencionalnost. Druzbeni odnosi. Metafizika. Holizem. Empiricne znanosti: kognitivne znanosti, umetna inteligenca. Naturalizacija filozofije. Opustitev klasicne metode pojmovne analize. Nedolocenost jezika in misli (semantika, zgradba). Splosne znacilnosti: spoznavna dejavnost, racionalna dejavnost, ahistoricnost. Posebne znacilnosti: povezava z logiko, znanostjo. Filozofove pocitnice.

12. 10. 11.
Slovenska filozofija, francoska, nemska, angleska. Paradoks analize. Psiholoska analiza pojmov, prototipi: proti definitorni analizi pojmov. Vrojenost.

19. 10. 11.
Spoznavna teorija: kaj je vednost, kako do vednosti? Notranji pristop (mocni, sibki; dobri razlogi, razum), internalisticni regres (utemeljitveni, skladenjski pristop). Pozunanjeni pristop: spoznavni procesi, zanesljivost, objektivna resnicnost (zanesljivost, vrlinska spoznavna teorija). Vmes: konketstualizem, filozofija jezika. Tradicionalna filozofija. Teorije upravicenja prepricanj: utemeljitvena teorija, skladenjska teorija, spoznavna zanesljivost, vrlinska spoznavna teorija, okoliscinska teorija.
Nujni in zadostni pogoji, definicije. Vap =def p&Pap&Uap. Mehki zakoni. Ceteris paribus posplositve. Splosnosti z izjemami. Gettier.

26. 10. 11.
Mesana spoznavna teorija. A priori refleksija in empiricna spoznavna razseznost. Pojmovna analiza: pojmovno utemeljene nujne resnice. Zanesljivost (spoznavni procesi): globalna-svetna zanesljivost, lokalna-obmocna zanesljivost. Cezsvetna zanseljivost: mozni (izkustveni) svetovi, objektivno upraviceno prepricanje. Internalizem in eksternalizem: objektivno upraviceno prepricanje. Dolocanje ustreznih spoznavnih procesov. Propozicionalno upravicenje (imeti upravicenje), doksasticno upravicenje (biti upravicen: dokazana podpora: psiholoske lastnosti spoznavnega procesa.) Psiholoske znacilnosti: izrecno izrazene lastnosti, zavestna dostopnost stanja, vzrocna podpora prepricanju. Spoznavna teorija ledene gore. Fundacionalizem in koherentizem. Spoznavni niz: a priori --- naturalizirana spoznavna teorija. Subjektivno-objektivno. Stopnje a priori upravicenja. Visoki a priori (refleksija, pojmi, ni izkustva), nizki z priori. Racionalnost in empiristi. A priorne sinteticne resnice. Obseg refleksije.
Nejasnost. Brezmejnost. Niz sorites. Individualisticni, kolektivisticni niz. Meja: n, n+1. Spoznavni pristop. Prevrednotenje. Zen naravnanost glede na prisiljeno korakanje ob nizu sorites.

2. 11. 11.
Nejasnost kot pojav je utemeljena na nekoherentnih normativnih podlagah. Zato nejasnost lahko obstaja v jeziku in misli, ni je pa v svetu, ker od jezika in misli neodvisni svet ne more biti utemeljen na protislovni normativnosti. Mnostvo predmetov v svetu je nejasno. Zato sklepamo, da ti v zadnjem ontoloskem smislu ne obstajajo. Lahko pa o njih izrekamo resnicne izjave, na podlagi resnice kot posrednega ujemanja.

9. 11. 11.
Predmeti. Jezik, misel in predmet. Zaznavanje. Predstava. Naperjenost: vsebina ali predmet. Behaviorizem. Drazljajski pomen. Meinongovski predmeti: obstojeci, pripovedni, samujoci.

23. 11. 11.
Mehki zakoni in povzrocanje, splosnosti brez izjem. Silnice. Ovrgljive/upogljive usmeritve. Tekmovanje, sodelovanje. Zadovoljitev veckratnh hkratnih mehkih pritiskov. Modularnost duha in visji spoznavni procesi. Vrojenost in ucenje.

30. 11. 11.
Nizki a priori. Visoki a priori. Empiricni elementi: predpostavka reprezentativnosti. Vzajemno uravnotezenje pri abdukciji.

7. 12. 11
1. Temeljna intencionalnost je fenomenoloska. 2. Dejanske dusevne lastnosti so ontolosko jasne; takovost, dolocene. 3. Ce imamo posebno nejasno intencionalno vsebino, je ta lahko fenomenolosko-ontoloski zorni kot fenomenalne dusevne lastnosti. Dolocujoce, doloceno (barva, rdece). Intencionalnost → zavest. Zavest → intencionalnost. Zavest = intencionalnost. Mocvirnik.

14. 12. 11
Enakost. Smisel in pomen. Zavest = mozganski proces. Enakost: tipska, primerki. Sovinizem. Funkcionalizem. Dusevno = fizikalno. Intencionalnost = fenomenologija. I → F; F → I; (I → F) & (F → I); I = F.

21. 12. 11
1. Ni oprimerjenj. 2. umescenost oprimerjenj. 1a dolocujoce → doloceno (barva, rdece). Reizem: obstajajo le stvari, odvisne bitnosti ne obstajajo. 1b zamenjamo veckratno udejanjenje dolocenih intencionalnih lastnosti z enakostjo intencionalno-zavestnih lastnosti. Intencionalnost → Zavest; Z → I; (I → Z) & (Z → I); I = Z.

4.1. 12
Osvetljujoci razlogi. Uvid, racionalizem. Oblikovna vsebina.

11. 1. 12
Osvetljujujoci razlogi in teorija zmote.

18. 1. 12
Nejasnost. Razlogi.

 

Opravljeno (izrocki, seminar, prisotnost):
Andric Miha 10, 10, 10. Seminar 10, Prisotnost 19
Baar Sebastjan 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 17
Bezlaj Mirt 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 18
Bertoncelj Tjasa 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 21
Bizjak Rihard Prisotnost 1
Cvetko Nina 9, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 21
Cuk Jaka 10, 10, 10, Seminar10. Prisotnost 16
Densa Alja 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 16
Drevensek Petra 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 14
Gerold Manja 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 10
Gorjup Petja 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 12
Grbec Alen 10, 10, 10. Seminar 10, Prisotnost 20
Hozjan Kremen 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 14
Jankovic Masa Prisotnost 7
Keserovic Marija 9, 9, 9. Seminar 10. Prisotnost 13
Kirn Gasper Prisotnost 14
Kogovsek Katarina 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 18
Kokl Barbara Prisotnost 15
Korosec Dorian 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 19
Kovacic Clodie Prisotnost 1
Makuljevic Biljana 10, 10, 10. seminar 10. Prisotnost 25
Markic Marko 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 20
Mihelic Katarina 10, 10, 10, Seminar 10. Prisotnost 14
Miklavcic Jonas 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 17
Oblak Nejc 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 24
Palmer Ana Ina 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 16
Plaskan Valentina Prisotnost 10
Pestar Ines 10, 10, Seminar 10. Prisotnost 17
Podbreznik Luka 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 8
Podgornik Darja Prisotnost 13
Premec Zoran Prisotnost 1
Rehar Barbara Prisotnost 8
Repic Matej 10,10, 10. Seminar 10. Prisotnost 15
Romih Jasna 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 16
Skerlj Iza 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 14
Smolic Petra 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 26
Solina Rok 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 6
Sustarsic Anze Prisotnost 9
Tetickovic Luka 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 3
Turk Miha 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 18
Vidensek Masa 10, 10, 10, Seminar 10. Prisotnost 12
Vidrih Marusa 10, 10, 10. Seminar 10. Prisotnost 18
Vuksic Lara 10, 10, 10, Seminar 10. Prisotnost 20





Seznam literature:

1. Potrc, Matjaz. Dinamična filozofija. (ZIFF, Ljubljana 2004).
2. Potrc, Matjaz. Jezik, misel in predmet. (DZS, Ljubljana 1986).
3. Strahovnik, Vojko. Moralne sodbe, intuicija in moralna nacela. (IPAK, Velenje 2009).
4. Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55.
5. Potrc, Matjaz. “Kaj je filozofija?”*
6. Potrc, Matjaz. “Bogati svet tubiti v kadi: enakost mozganov v kadi vasemu izkustvenemu svetu.”*
7. Potrc, Matjaz in Vojko Strahovnik. “Meinongian Scorekeeping”*
8. Potrc, Matjaz. “Phenomenology of Dance”*
9. Potrc, Matjaz. “My Teachers”*
10. Potrc, Matjaz. “Listen to how I got stuck”*
11. Potrc, Matjaz. “Communication-Intention”*
12. Potrc, Matjaz. “Externalist Meaning Without the World”*
13. Potrc, Matjaz. “Naturalizing the Mind.”*
14. Potrc, Matjaz. “Vague Content in a Non-Vague World.”*
* dostopno na spletni strani prof. Potrca pod “Članki”.