ANALITIČNA FILOZOFIJA 2010/2011
Uvodna opomba
Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih. Kot delo med letom se upošteva naslednje
- prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto leto ne more dobiti ocene);
- 3 kratke pripombe/izročke dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«, potrebno jih je tudi kratko (2-3 min) predstaviti pred kolegi; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga predstavi kolegicam in kolegom(20-25 min); od tega mora biti vsaj en izroček ali en seminar opravljen v prvem semestru. (!!! Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!) Pozor: pogoj za pristop k izpitu so zbrani podpisi (inskripcije in frekvence za predmet) v indeksu. Zadnji možen datum za predstavitev seminarja ali izročka je 18. maj 2011.
Obveznost za študente, ki predmet izberejo kot izbirni predmet: seminarska naloga ali ustni izpit.
Opravljene obveznosti in prisotnost (povezava do *.xls datoteke)
Vsebina predmeta 2010/2011
5. 10. 10.
Celoten filozofski pogled: nemska, francoska, anglosaksonska tradicija. Filozofija postavlja pod vprasaj ustaljena mnenja. Indijanci: divjaki ali potomci razvitih civilizacij. Shujsevalna kura: prehrambena piramida in njeno postavljanje pod vprasaj.
6. 10 .10.
Filozofija kot skepticno postavljanje pod vprasaj sprejetih mnenj. Indijanci. Shujsevalna kura. Fenomenologija shujsevalne kure. Zavest: kako-se-pocutis-kot. Mozgani v kadi. Prva in tretja oseba.
12. 10. 10
Uvodno: klasicni in konekcionisticni modeli duha. Jezik misli. Predstave. Problem okvirja. Ustreznost. Oblikovna vsebina. Identitetna teorija: tipov, primerkov. Funkcionalizem, veckratno udejanjenje.
13. 10. 10
Pomembnost dusevnosti. Dusevna vzrocnost. Povnanjenost. Kako lahko dusevni pojavi vzrocno ucinkujejo, ce vsebine ne dolocajo notranje lastnosti mozgan? Referencni pristop k vsebini. Resitev: podobnost (drugega reda), konvencija.
19.10.10
Eksistencni monizem vs. prednostni monizem (celota ima prednost pred svojimi deli). Argumenta prednostnega monizma proti pluralizmu: iz vznika, iz zdriza. Nejasnost, brezmejnost.
20. 10.10.
Premoc eksistencnega monizma. Eksistencni monizem vs prednostni monizem (celota ima prednost pred deli). Argumenta prednostnega monizma: vznik, zdriz, proti pluralizmu. Podpora zdravorazumskim trditvam o predmetih: a. ontolosko neposredno ujemanje (b. ne-ontolosko posredno ujemanje).
26. 10. 10.
Vprasanje mnogih. Opora zdravemu razumu: polna ontoloska. Tarskijeva teorija resnice kot neposrednega ujemanja: T: “p” je R cee p.
27. 10. 10.
Ontoloska soba. Kontekstualizem. Opora zdravemu razumu: polna ontoloska, delna ontoloska, ne-ontoloska. Ontologija: bogata, ubozna. Resnica kot ujemanje: neposredno, posredno.
2. 11. 10.
Dejanskost pripovedi. Predmetnostna teorija. Lastnosti: oprimerjene, izkazane. Noneism. Predmetnostna teorija in resnica kot neposredno ujemanje. Meinongovsko tockovanje: predmeti niso zadnji ontoloski, ampak so proizvod jezika/misli.
3. 11. 10.
Zakon opustitve, dejanja: a. supererogatorna (vec kot se pricakuje), b. dolznosti, c. opravicljiva, d. prepovedana. Dusevni deji: intencionalni, predintencionalni (nagoni), spoznavni (predstave, misli), custveni (zelje, stremljenja), po-intencionalni (razpolozenja).
9. 11. 10.
Povrsinska in globinska zgradba. Teorija opisov, Meinong in analiticna filozofija. Teorija nanasanja. Nadomestni svet.
10. 11. 10.
Predmeti, stanja stvari, vrednote, najstva. Predstave, misli, custva, stremljenja. Spoznavno, ne-spoznavno izkustvo. Trpno, dejavno. Preseganje formalnosti: clovek, zadevanje.
23. 11. 10
Sklepanje na kredo. Induktivno, deduktivno. Spoznavna teorija, visoki in nizki a priori. Pojmovna analiza. Empirizem in racionalizem.
24. 11. 10.
Pesmi. Jezik, metafore. Pesmi so nekaj posebnega, ker nas vsaka zase soocijo s celoto sveta. S poezijo clovek stoji in pade: vzdihujemo, izdihujemo svet, Trenutek, ki prikrije celoto izkusnje. Pesmi med nebom in zemljo. Spostujes jezik, nisi njegov gospodar. Poniznost. Razsvetljenje prikrite vsakdanje resnice.
1. 12. 10.
Zavestna naperjenost: ozka. Povnanjena naperjenost: siroka. Mozgani v kadi. Povnanjenost. Utemeljujoce predpostavke. Zadovoljitev.
7. 12. 10.
Novoklasicna zanesljivost (svetno okolje). Klasicna zanesljivost (obmocno okolje). Atena. Fortuna (spoznavna sreca). Odporna zmoznost.
8. 12. 10.
Nedolocena in dolocena vsebina. Prva in tretja oseba.
14. 12. 10.
Cezsvetna postklasicna zanesljivost, presega novoklasicno svetno zanesljivost. Niz izkustveno moznih svetnih okolij. De facto in spoznavna varnost.
21. 12. 10.
Cezsvetna zanesljivost, niz moznih izkustvenih svetnih okolij. De facto in izkustvena varnost. Zmoznost.
22. 12. 10.
Upravicenje. Zasluga, sprejem. Sofija, Hipatija, Tomaz. Povnanjenost in spoznavna varnost.
4. 1. 11.
Nejasnost in moralne dileme: napetost, ohranjanje, enostavnost. Pogoj: razlika, prehod: individualisticno nacelo iste vrednosti, kolektivisticno nacelo nedolocene vrednosti. Prepovedi: individualisticne, kolektivisticne. Funkcija nicle in niz sorites.
5. 1. 11.
Moralne dileme. Meja, brezmejnost. Nacela in prakticna semanticna vodila, prepovedi. Zen naravnanost in prisiljeno korakanje ob nizu sorites.
11. 1. 11.
Cezsvetna zanesljivost. Upravicenje. Zmoznost. Izkustvena varnost. Sofija, Hipatija: zasluga, sprejem.
12. 1. 11.
Dvom o notranjem svetu. Samo-predstavitvena narava kakovostne zavesti. Kvalitativna in dostopna zavest.
18. 1. 11.
Resnica v pripovedi. Cudne zanke. Gmotni materializem in resnica kot posredno ujemanje. Vest. Nejasnost. Intuicije. Moralne dileme.
19. 1. 11.
Kaj je filozofija? Nejasnost, nezmoznost dolocitve. Febomenologija plesa in cezsvetno okolje, Moralni fikcionalizem. Utemeljitvena spoznavna teorija. Moralna dilema. Predmetnostna teorija.
Seznam literature:
1. Potrc, Matjaz. Dinamicna filozofija. (ZIFF, Ljubljana 2004).
2. Potrc, Matjaz. Jezik, misel in predmet. (DZS, Ljubljana 1986).
3. Strahovnik, Vojko. Moralne sodbe, intuicija in moralna nacela. (IPAK, Velenje 2009).
4. Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55.
5. Potrc, Matjaz. “Kaj je filozofija?”*
6. Potrc, Matjaz. “Bogati svet tubiti v kadi: enakost mozganov v kadi vasemu izkustvenemu svetu.”*
7. Potrc, Matjaz in Vojko Strahovnik. “Meinongian Scorekeeping”*
8. Potrc, Matjaz. “Phenomenology of Dance”*
9. Potrc, Matjaz. “My Teachers”*
10. Potrc, Matjaz. “Listen to how I got stuck”*
11. Potrc, Matjaz. “Communication-Intention”*
12. Potrc, Matjaz. “Externalist Meaning Without the World”*
13. Potrc, Matjaz. “Naturalizing the Mind.”*
14. Potrc, Matjaz. “Vague Content in a Non-Vague World.”*
* dostopno na spletni strani prof. Potrca pod “Clanki”.