red. prof. dr. Matjaž Potrč                                       šol. leto: 2006/2007

predmet:    

ANALITIČNA FILOZOFIJA

(II. letnik AB; sreda 14:40 - 16:20)

Uvodna opomba                 

Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih. Kot delo med letom se upošteva naslednje

-     prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto leto ne more dobiti ocene);

-     tri kratke pripombe/izročke dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«, potrebno jih je tudi kratko (2-3 min) predstaviti pred kolegi; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga predstavi kolegicam in kolegom(20-25 min); (!!! NOVO - Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!)

Seznam prisotnosti in opravljenih obveznosti (klikni povezavo do *.xls datoteke!!!)

Na predavanjih predelana snov:

    4. oktober 2006:

Zavest kot cement izkustvenega sveta. Teza, da zavest ostri intencionalno vsebino. Kvaliteta intencionalnega in intencionalnost kvalitete. Dinamični spoznavni sistem in morfološka vsebina.

11. oktober 2006:

Uvod v moralno teorijo. Metaetika. Normativna etika. Moralna načela kot standardi, ki določajo moralni status dejanj, oseb, situacij, motivov, stanj stvari, ipd; kot vodila pri našem odločanju in delovanju; kot algoritmični odločitveni postopki (za njih uporabo moralno razumevanje ni potrebni pogoj), kot predpogoj pojmovne kompetence in kot ustvarjalci resnice za moralne sodbe. Praktična etika.

18. oktober 2006:

Moralni intuicionizem (i) kot metaetično, spoznavno-teoretsko stališče vezano na naravo moralne vednosti (moralna intuicija, uvid) in (ii) kot celostno moralno stališče, ki v normativnem oziru temelji na pluralizmu dolžnosti. Moralni partikularizem kot vrsta intuicionizma. Naturalizem in nenaturalizem. Moralni realizem in moralni antirealizem. Moralni pluralizem – obstaja mnoštvo medsebojno nezvedljivih osnovnih moralnih zavezanosti (načel, dolžnosti, prima facie dolžnosti, ipd.) Rawls (Teorija pravičnosti, 1971) in vrnitev normativne etike. Razširitev metaetike.

25. oktober 2006:

Metaetika/ (i) metafizika:  naturalizem/ne-naturalizem; realizem/antirealizem; (ii) semantika: kognitivizem/nekognitivizem; (iii) epistemologija: skepticizem/anti-skepticizem; (iv) moralna psihologija: internalizem/ekstenalizem (motivacija). Zahtevi notranje in zunanje prilagoditve (Timmons). Teorija zmote (Mackie).

8. november 2006:

Fenomenološki argument za objektivnost vednosti. Kako-je biti zavestni doživljaji. prepričanje: zapopadeš, kategoriziraš, zadostni razlogi, izrazljivost v jeziku. Prenos na vednost: fenomenološke izkustvene značilnosti podobne. Več: gotovost, nezmotljivost. Zoženje prepričanj. 

15. november 2006:

Naturalizem, ne-naturalizem, intuicionizem. Nezvedljivost moralnih sodb. Argument odprtega vprašanja. Moralna semantika: kognitivizem (moralne sodbe so prepričanja in so v vlogi opisovnja sveta - opisnost) in ne-kognitivizem (moralne sodbe niso prepričanja, imajo neopisno vlogo). Oddelitev psihološkega kognitivizma od opisnosti - dve novi stališči: fikcionalizem in nepopisni kognitivizem.

22. november 2006:

Neopisni kognitivizem. Moralni anti-skepticizem in moralni skepticizem. Intuicionizem: neposredni uvid, samorazvidnost, razumevanje. Moralna motivacija: moralni intenalizem - povezava med motivacijo in moralnostjo je notranja, nujna zveza; ekstrnalizem - povezava med motivacijo in moralnostjo je zunanaj, ne-nujna. 

29. november 2006:

Moralna psihologija in motivacija, amoralist. Moralne intuicije in moralna fenomenologija. Kako natančneje razumeti in opredeliti pojem intuicije? Kakšna je njena spoznavna vloga oziroma vrednost? Kaj je specifično značilno za moralno intuicijo? Kaj je moralna fenomenologija in kakšno vlogo ima pri obrambi ali zagovoru določene moralne teorije? Razlika med intuicijo v propozicionalnem smislu in intuicijo v naravnanostnem, psihološkem smislu. Pri prvem pojmovanju govorimo o intuicijah kot propozicijah, ki jih intuitivno dojemamo, pri slednjem pa gre za intuicijo kot vrsto (ali gradnik) spoznave. Pri psihološkem pojmovanju je največkrat govora o propozicionalni naravnanosti, spontani sodbi ali neizpeljanem (neinferenčnem) prepricanju. Zanesljivost. Pretehtano ravnotežje. Zaznavni, dognmatski in filozofski intuicionizem. Psihologija in moralne "iluzije". 

6. december 2006:

Logični pozitivizem. Intuicija. Pojmovna relativnost. Cartnap in poljska logikinja. Razloka

13. december 2006:

Moralna fenomenologija. Moralne dileme. Pri moralni fenomenologiji gre za kvalitativna izkustva, ki spremljajo moralno presojanje in delovanje. Razumljena v najširšem smislu moralna fenomenologija zajema vse globoko ukoreninjene značilnosti moralnega jezika in diskurza, kar vključuje: (i) "kako-je-biti" ("what-it-is-like") konkretne moralne izkušnje; (ii) nekatere značilnosti slovnice in logike morale oziroma moralnega jezika: (iii) določene "kritične prakse" kot so npr. udeleženost v moralnem nestrinjanju. Primarni pomen moralne fenomenologije je (i), tj., kvalitativna izkustva vezana na moralno situacijo in tako ta zajema "gole moralne občutke" - predteoreticne občutke in odzive, ki se v akterju/presojevalcu vzbudijo v moralni situaciji. Moralna fenomenologija in moralna teorija: fenomenološki argumenti.

20. december 2006:

Osebnostne značilnosti kot so poštenje, dobrotnost, sramežljivost, sočutnost, zadržanost, vljudnost, ipd. in ki jih kot osebe izkazujemo v naših odnosih z drugimi, razumemo kot gradnike našega značaja. Na njihovi podlagi tudi razlagamo, napovedujemo in vrednotimo naše delovanje in nas same. Moralno pomembne gradnike značaja imenujemo vrline in hibe, moralno teorijo, ki v svoje osredje postavlja vprašanje o tem, kakšne osebe moramo biti, pa vrlinska etika oz. etika značaja. Nedavno je tovrstna moralna teorija, ki korenini že v staro-grški misli, doživela napad s strani znanosti – ugotovitve socialne psihologije (situacionizem) naj bi pod vprašaj postavljale sam obstoj osebnostnih lastnosti kot stabilnih gradnikov značaja. Kakšne so posledice tega napada za moralno teorijo in v kolikšni meri lahko znanost sploh odloča o filozofskih argumentih?

3. januar 2007:

Pojavi kot organske celote. Sram: zuanji in notranji; moralni in ne-moralni. Etika vesti: intuicionizem. pravice živali. Moralna katastrofa. Intuicionizem: spoznavni, normativni.

10. januar 2007:

Značaj. Kulturni relativizem. Pravice živali. Spoznavni intuiciopnizem in metodološki intuicionizem (pluralizem). Sidgwick - Metode etike: 

(a) egoistični hedonizem/egoizem
(b) intuicionizem
(c) univerzalni hedonizem /utilitarizem

Tri vrste intuicionizma:
(i) zaznavni intuicionizem,
(ii) dogmatski intuicionizem,
(iii) in filozofski intuicionizem.

14. februar 2007:

Skeptična hipoteza in čutne danosti. Skeptični paradoks in dogmatizem. Čutno izkustvo in apriorna vednost. Upravičeno prepričanje.

21. februar 2007:

Običajna morala. Vednost kot resnično upravičeno prepričanje. Gettier in problemi z vednostjo. Skeptikov argument. Zaprtost vednosti: (1) P: Vem, da je to moja roka. (2) Če P, potem vem, da me ne vara zlobni demon. (3) Nikoli ne vem, da me ne vara zlobni demon. Odgovori: skeptik, dogmatik, kontekstualist, zanikanje zaprtosti. 

28. februar 2007:

Descartes, skeptik in spoznavno dobri Bog. Korespondenčne teorija resnice. Gettier in definicija vednosti. Emotivizem: moralne sodbe so izraz čustev, ni resničnostnih pogojev moralnih sodb. Dejstva in najstva. Paradoks svobodne volje: (ne)združljivost svobodne volje in determinizma.

7. marec 2007:

Skeptični argument. Zanesljivost: upravičeno je prepričanje, ki je rezultat zanesljivega spoznavnega mehanizma. Eksternalizem. Območna/svetna/čezsvetna zanseljivost. Varnost prepričanj. 

14. marec 2007:

21. marec 2007:

Jedro Prichardove moralne teorije najbolje razkriva osnovna misel njegovega znamenitega članka »Ali moralna filozofija temelji na zmoti?« (1912). V njem Prichard trdi, da moralna filozofija temelji na zablodi zgrešenega poskusa oz. poskusov, da bi priskrbela splošno, teoretsko utemeljitev moralnih načel. Tukaj gre za zmoto iz razloga, ker so nam naše dolžnosti samorazvidne in takšne utemeljitve ne potrebujejo, hkrati pa razmisleki pokažejo, da utemeljitve niti ni moč podati. Prichard kot dogmatski intuicionist. Neposrednost vednosti.

28. marec 2007:

4. april 2007:

11. april 2007:

18. april 2007:

25. april 2007:

9. maj 2007:

23. maj 2007:

Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi tremi izročki oziroma komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta. Ker so mnogi študentje opravili le nekaj svojih obveznosti med letom, je tukaj ključ kako lahko nadomestijo neopravljeni del:

- če študentka ni opravila seminarja (oddala pa je nekaj izročkov) mora za izpit prebrati štiri enote iz seznama literature spodaj po lastni izbiri. Na izpitu bo odgovarjala na vprašanja le iz izbranih del in na vprašanja iz snovi predavanj.

- če študentka ni oddala vseh (3) izročkov, je ključ naslednji: če ima oddana dva izročka izbere le dve enoti in če le en ali, potem izbere tri enote

(primeri: (primer 1) študentka je predstavila svoj seminar, a oddala le 1 izroček -> izbere si tri dela iz spodaj navedenega seznama literature in na izpitu odgovarja na vprašanja le iz izbranih enot in na vprašanja iz snovi predavanj; (primer 2) študentka je oddala zgolj dva izročka, seminarja ni predstavila -> izbrati mora 4 enote, ki nadomestijo seminar in 2, ki nadomestijo izročke, skupaj torej 6 enot po svoji izbiri)

Če študentka ni oddala niti enega izročka niti predstavila seminarja, potem mora za izpit prebrati vso navedeno literaturo in na izpitu odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema ter odgovarjati na vprašanja iz predavanj.

Izpitna vprašanja bodo zajemala tudi snov, ki je bila predstavljena na predavanjih. Ta je prav tako predstavljena na spletnih straneh (skupaj z povezavami do virov), študentje pa imajo na voljo tudi mnogo kvalitetnih spletnih virov o teh tematikah (npr. Stanford Encyclopedia of Philosophy, ipd.)


Seznam literature:

1.      Moore, G. E. Principia Ethica (Ljubljana: Študentska Založba 2000).

2.      Dancy, Jonathan. "Etični partikularizem in moralno pomembne lastnosti, v: Analiza 3/2003, str. 19-32.

3.      Dancy, Jonathan. "Moral Particularism" (geslo v Stanford Encyclopedia of Philosophy, dosegljivo na medmrežju)

4.      Potrč, Matjaž. Dinamična filozofija (ZIFF, Ljubljana 2004)

5.      H. A. Prichard "Ali moralna filozofija temelji na zmoti", Analiza 4/2005, str. 93-105.

6.      Strahovnik, Vojko. "Oris moralnega partikularizma", Analiza 3/2003, str. 33-55.*

7.      Mackie, J. L. (1977) Ethics: Inventing Right and Wrong (New York: Penguin); 1. poglavje "The subjectivity of values"  (sledi povezavi; kopije poglavja tudi v knjižnici oddelka; elektronsko različico pa dobite tudi, če pošljete e-pošto s to zahtevo na vojko.strahovnik@guest.arnes.si)

8.      Rawls, John “Outline of a Decision Procedure for Ethics” (sledi povezavi; kopije članka v knjižnici oddelka; elektronsko različico pa dobite tudi, če pošljete e-pošto s to zahtevo na vojko.strahovnik@guest.arnes.si)

9.      Strahovnik, Vojko. "Intuicionizem, moralni konflikt in pluralizem dolžnosti", Analiza 4/2005, str. 106-129.

10.  Ayer, A.J. “Etične sodbe so zgolj izraz čustev” Filozofija na maturi, št.1/2 (2004), str. 18-21.

11.  Potrč, Matjaž. Jezik, misel in predmet (1988). Ljubljana: DZS.

12.  Potrč, Matjaž. "Varčni realizem in navidezno posamezna pomenska normativnost", Analiza 1-2/9, 2005, str. 1-10.

* dosegljivo na spletni strani asist. V. Strahovnika