prof Carlo Zaccaria
Zaščita in uporaba domačije, imenovane 'masseria' v Pugliji
Masseria in druge bivalne hiše so najbolj značilni primeri vernakularne arhitekture v Pugliji, južna Italija. Predstavljajo izginjajočo dediščino, ki je zadostno raziskana in dokumentirana tako s kvalitativnega kot s kvantitativnega vidika. Seveda pa predstavlja problem njihova zaščita in uporaba danes. Zmanjšanje kmetijskega gospodarstva v zadnjih dveh desetletjih na eni strani in nove tehnologije pridelave in vzreje, je povzročilo velike spremembe. Posledice so bile popolno opuščanje ali spreminjanje, kar predstavlja spremembe tudi v prostoru. Tudi zavest domačinov se je spremenila. V kontekstu urejanja okolja, ki je postalo del celote, se je razvil odnos do vsega grajenega in naravnega okolja.
Danes je zaščita, obnova in spetna uporaba te dediščine v okviru celote na dobri poti. Problem je v tem, da ta izziv prinaša mnoge probleme ne le v tehniko in tehnologijo, marveč v celotni socioekonomski proces v skladnem razvoju.
Tradicionalne tehnike in znanje arhitektov je bilo nujno dopolniti z raziskovanjem znanja kulture za razumevanje predstavljanja in pomena te dediščine.
V zadnjih petih letih je odkrivanje tradicionalnih gradbenih materialov in tehnik arhitektov in gradbenikov, pa možnosti in spretnost obrtnikov omogočalo delo na tem področju. To je pokazalo izjemno znanje in sposobnosti, ki nudijo velike možnosti za reševanje problemov, ki jih ta izziv prinaša.
Za povečavo kliknite na sliko
Click on picture to enlarge
