Tradicionalna opečna kritina

Morda se je našel kakšen modrijan, ali pa je vse skupaj povezano s čistim slučajem - kakorkoli že, davno pred našim štetjem so odkrili žgano glino in hitro spoznali njene dobre lastnosti. Oblikovanje je bilo sprva še primitivno. V srednjem veku, pa tudi pri nas pa že najdemo dokaze o uporabi kritin v obliki bobrovega repa oziroma bobrovca, kot jim rečemo danes. Gradovi, cerkve, samostani ter hiše premožnih meščanov so bile praviloma pokrite z bobrovcem, kar je neizpodbitno zaznamovalo arhitekturno dediščino. Bogastvo starih mestnih jeder, neprecenljiva vrednost sakralnih objetov in veličina gradov, vse to je tesno povezano s tem žlahtnim izdelkom, ki mu še vedno radi rečemo "kralj med kritinami".

Industrijska proizvodnja je opečno kritino postavila v nove dimenzije. Pojavljale so se številne nove oblike ter tehnika oziroma barvanje kritine. Na 9. konferenci AA sem prvič strokovni javnosti predstavil Tondach in govoril o obsežnih kapitalskih naložbah. Med drugim sem izrazil tudi prepričanje, da bomo ob primernem odnosu do arhitekturne dediščine vsekakor uspeli. Danes, dve leti zatem, moram povedati, da nam uspeva. Nesporna kakovost, velik izbor, velika možnost individualnega oblikovanja ter izbira, to so naši najmočnejši argumenti. Vendar kljub najsodobnejši, popolnoma avtomatizirani proizvodnji še vedno dajemo na trg izdelek, ki je čista naravna glina, ki ne pozna nobenih primesi in je, čeprav v drugačnih barvah enak tistemu, ki je v pradavnini nastal slučajno.

Ponosni smo na svojo tradicijo v Sloveniji, obenem pa veseli, da ravno mi nadaljujemo to pot. Še več, postali smo "tržni lider" in vse kar si lahko želimo je, da bi se ta trend nadaljeval.