KAKO SE JE ŠVICARSKA BRUNARICA OHRANILA ZADNJIH DVESTO LET

Švicarska brunarica doživlja preporod. Francoski izraz chalet suisse, ki izvira iz latinske besede cala ('zatocišce'), je svetu predstavil Jean-Jacques Rousseau leta 1723, kot prvi pa ga je uporabil Albrecht de Haller v znani pesmi Alpes, ki je prvic izšla leta 1723 v zbirki Essai de poésie suisse. Albrecht de Haller, znanstvenik iz Berna, je skupaj s prijateljem Jeanom Gessnerjem, prirodoslovcem iz Züricha, obiskal Ženevsko in Neuchâtelsko jezero, Ronsko dolino ter obmocje gorskih prelazov Gemmi in Brünig. Tamkajšnji ljudje, ki jih je osrecevalo preprosto življenje sredi alpske lepote, ki so pasli živino, pridelovali sir in hvalili boga za idilicno življenje, ki jim ga je namenil, so ju navdušili, pozneje pa so pritegnili še številne kultivirane Evropejce. Svoje navdušenje nad naravo, alpskimi dolinami in polji, podeželjem in lesenimi brunaricami, je izpovedal tudi Friedrich von Schiller v dramskem delu Viljem Tell, ki ga je napisal leta 1804. Idilicna podoba švicarske vasi s kravami, švicarskimi brunaricami in slapovi v ozadju, je bila dokoncno oblikovana na Ženevski razstavi leta 1896. Slikovite brunarice, še posebej tiste iz bernskega pogorja so pritegnile pozornost angleških, pruskih in bavarskih plemicev, ki so jih opevali v svojih pesmih in jih upodabljali na litografijah in slikah. Švicarska vernakularna arhitektura je postala zgled za vse vrste stavb: za vile, zgrajene konec prejšnjega stoletja v francoskem Arcachonu, za lausannsko La Vedette, delo Viollet-le-Duca iz leta 1878, za s skodlami krite ameriške brunarice, zgrajene po letu 1839, ter za Le Cabanon, ki ga je leta 1952 v Rocquebrune Cap Martinu sezidal Le Corbusier. V šestdesetih letih je modernizacija spremenila podobo Alp. To so leta, ko so bile zgrajene ceste, postavljene železnice in napeljane vzpenjace. Obenem pa so to leta, v katerih je doživela razcvet tudi gradnja švicarskih brunaric. V tem casu so delovali znani arhitekti, kot so Carlo Molino, Charlotte Perriand, Roland Schweitzer, Pierre Zoelly in Jean-Pierre Darbellay. Švicarska brunarica je zadnjo prenovo doživela v vasi Verbier, kjer vidimo primerek posnemanja tradicionalne švicarske brunarice in drznega Grisonsovega arhitekturnega posega.