prof Dušan Moškon, Ljubljana
VERNAKULARNA ARHITEKTURA JUTRI
Biti prognostik, posebno še za tovrstno literaturo, je tvegano. Vemo, da je nastajala po lastnih merilih v dolocenem casu in prostoru. Današnji cas prinaša nedoslednosti in nas hkrati z virtualnim razvojem prehiteva. Kljub napovedim globalizacije so še prisotni trendi po priznavanju evropske regionalne identitete. Vernakularna arhitektura bo, kljub sobivanju z novo, lahko še vedno vzdrževala identitetno poslanstvo, in to:
· s prostorskega vidika, z obnovami in prenovami v arhitekturnih krajinah, z vecjimi poudarki pri posameznih prostorskih enklavah turisticnega znacaja;
· z vidika vsebinske, prostorske in tehnicno-tehnološke posodobitve pri novih zasnovah;
· z likovnega vidika, kot potrditev latentne regionalne identitete.
Ob novem zakonu o urejanju prostora naj bi bila stroka dosledneje prisotna, da bi zajezili razrašcanje samovoljne (psevdo) arhitekture. V izvenmestnem prostoru se morda jutri pojavi še drugacna gradnja, kot pobuda mlajše generacije uporabnikov, privržene »pop-artu«? Tudi fleksibilnejša arhitektura »novodobnih nomadov« z bivališci, ki rastejo, se spreminjajo in presenecajo, ni izkljucena. Sploh pa v svetu prihodnosti obetajo heterogeno arhitekturo, primerno za vsak trenutek medmrežnega uporabnika. Nas pa zaenkrat še zanima sanacija arhitekturne krajine z lastno identitetno ponudbo.