ms Jasna Kralj Pavlovec, Ljubljana
GENEZA SLOVENSKEGA POVOJNEGA URBANIZMA NA OBALI
UVOD
Slovenska obala je bila po drugi svetovni vojni politicno razdeljena na dve coni, ki sta se leta 1954, s prikljucitvijo Trsta Italiji in Kopra takratni Jugoslaviji, zaceli gospodarsko in politicno razvijati v sklopu obstojecih držav. Mocan priliv delavcev in izobražencev iz vse Slovenije, predvsem iz Štajerske in drugih delov stare Jugoslavije je pospešil proces urbanizacije vseh obalnih mest, ki naj bi se globalno razvijale s turisticno predpostavko. Koper naj bi zaradi svoje lege in bližine državne meje prevzel centralno vlogo celotnega Primorja s povezavo morja in notranjosti - z organizacijo novega sodobnega pristanišca v povezavi z železnico in cesto. Izoli je bila namenjena ribiško - industrijska in turisticna vloga s širitvijo stanovanjskih kapacitet v notranjost, medtem, ko naj bi Piran ostal srednjeveški turisticni biser.
Potreba po ureditvi slovenske obale je narekovala izdelavo enotnega regionalnega nacrta za vso obalo. Do leta 1958 je bilo narejenih le nekaj sekvencnih rešitev kot na primer Ureditveni nacrt ankaranske obale Viljama Strmeckega in Regionalna zasnova piranskega polotoka Eda Ravnikarja in Savina Severja (Arhitekt,1956). Pri prvem gre za poizkus ohranitve obstojecih naselij, ki jih koncentrirano obkrožajo novogradnje in za vzpostavitev odnosa med poljedelstvom in turizmom. Pri drugem zaznamo potrebo po enakovrednem odnosu med turizmom in naravnim okoljem.
Leto dni kasneje je bila Edu Mihevcu (1911-1985) s strani takratnega Primorskega biroja kasneje Investbiroja iz Kopra, ki je iskal urbanista pripravljenega prevzeti urejanje celotne obale in ne samo parcialnih rešitev, ponujena izdelava osnutka Regionalnega nacrta slovenske obale od Debelega Rtica do Secovelj.
Mihevcevi urbanisticni nacrti slovenske obale in hrvaške Istre, od regionalnih do makro in mikro-urbanisticnih, izhajajo iz enostavne osnove naravnih danosti obravnavanega prostora. Popolno poznavanje prostora je temeljilo na obširnih primerjalnih analizah, ki so prikazovale: situacijo, topografijo in naravne danosti, zavarovana podrocja, kmetijske in gozdne površine, kopensko in morsko komunikacijsko infrastrukturo, proizvodnjo in industrijo, strukturo in gostoto prebivalstva, pogojenost mesta ter sugestije glede na možnosti širitve mest in širitev novih/predvidenih dejavnosti po posameznih podrocjih. Upoštevan je bil torej prostor z vsemi svojimi znacilnostmi, regionalna identiteta prostora in navade bivanja ljudi na tem prostoru. In kot pravi P. Geddes (Geddes, 1915) ter konkretizira E. Mihevc je bil proces nacrtovanja mest oziroma krajine možen izkljucno na osnovi teh analiz, ki so bile baza znanja o prostoru. Ko so bile lastnosti prostora in njegova identiteta prepoznane in upoštevane, se je nacrtovanje in oblikovanje tega prostora spremenilo v konstruktivno vez med preteklostjo in prihodnostjo.
Regionalni nacrt slovenske obale je temeljil na omenjenih primerjalnih analizah (Invest biro Koper, 1966) in je pomenil zacetek stalnega sodelovanja Mihevca pri urbanisticnem planiranju slovenske in istrske obalne regije in je pomenil prvo in celovito ureditev neke krajine v takratnem jugoslovanskem prostoru. Slovenska obala je edina regija oziroma podrocje v Sloveniji, kjer se je gradilo po enotni arhitektovi urbanisticni viziji in vidno izstopa iz povprecnosti urbanisticnega in arhitektonskega oblikovanja drugih slovenskih regij.
Mihevc je v urbanizmu našel dialog med urbanisticnim funkcionalizmom z novimi teoretskimi smernicami na eni strani in tradicionalizmom z zgodovinsko preizkušenimi prostorskimi rešitvami na drugi strani tako, da je vzpostavil nove vrednote in kvalitete v prostoru z razlicnimi tipi turisticnih naselij, z varovanjem zelenih površin, z novimi industrijskimi in stanovanjskimi površinami in usklajevanjem tradicionalnih prostorskih vrednot z novimi razvojnimi perspektivami. Krajinska podoba slovenske obale je prav tako rezultat preproste discipline, ki obsega dolocene principe clenjenja gradbenih mas, uporabo avtohtonih materialov, enotno kritino s korci, dosledno soncno zašcito s polkni ter ohranjanje in varovanje terasastih obmocij in sklenjenih zelenih površin. Pri tem Mihevc ni obravnaval obale kot longitudinalni pojav vzdolž crte med morjem in kopnim, temvec predvsem pravokotno v globino s hierarhicno ureditvijo funkcij in prostorov z odmaknjenim mednarodnim prometom in z zelenimi rezervati med posameznimi središci.
VREDNOTENJE URBANIZMA SLOVENSKE OBALE
Mihevcev urbanizem slovenske obale je potrebno oziroma možno vrednotiti skozi naslednje predpostavke, trditve ali hipoteze:
1. Da imajo urbanisticni nacrti in izvedbe le-teh regionalni znacaj - regionalno identiteto;
Elementi regionalne identitete so:
§ clenjenje in parkovno potapljanje gradbenih mas v zelenje, v mediteranski park
§ obalni pas je oblikovan z marinskimi elementi in namenjen javni rabi
§ ohranjanje terasastih obmocij in sklenjene zelene površine
2. Da je urbanisticni funkcionalizem prerasel v humane, trajne arhitekturne in urbanisticne kvalitetne rešitve - humanisticna filozofija oblikovanja;
Humanisticna filozofija oblikovanja je izražena kot:
§ drobno merilo gradbenih mas v merilu cloveka
§ razklenjen urbanizem in raznolikost urbanisticnih vzorcev
§ nasipavanje obale zaradi vecje izrabe ter rekonstrukcija morskega dna
§ humano oblikovani urbanisticni motivi: drevored, aleja, avenija, vhodni nadstreški...
3. Da je obravnavanje regionalnega in urbanisticnega razvoja presegalo uradne strokovne doktrine z daljnovidnostjo in preprosto življenjsko modrostjo - vizionarsko nacrtovanje;
Vizionarsko nacrtovanje se je skozi politicno, ekonomski, gospodarski in družbeni razvoj uresnicilo v naslednjih postavkah:
§ Koper kot glavno mesto primorja in Luka Koper
§ Slovensko primorje je bilo nacrtovano kot enovita turisticna regija
§ globalna prometna ureditev in hierarhija cestnega omrežja
§ razklenjen urbanizem
§ širokopotezno urejanje obalnega pasu
4. In, da je Arhitektura z veliko zacetnico v svoji genezi prostorska umetnost oziroma umetnost prostora.
Prostorska umetnost je izražena z uveljavljanjem urbanih motivov in zakljucenih prostorskih sklopov:
§ ogrlica - Koperska mestna avenija
§ lungo mare - Lucija - Bernardin - Piran, Izola - Simonov zaliv - Belveder, Žusterna - Koper
Zakljuceni prostorski sklopi:
§ ulica - objekti v Portorožu in nacrtovani hotelski objekti v Piranu
§ aleja - Cankarjeva cesta in Bazoviška cesta v Izoli
§ avenija - portoroška obalna cesta
§ trg z arkadami - Novi hotel Palace
§ piazzetta - Belveder Koper
§ dominanta - Belveder Koper
§ polkrožna tockovna zasnova - nacrtovan hotelski kompleks Bernardin, stanovanjska soseska Semedela
§ amfiteater - nacrtovani hotel v Simonovem zalivu
§ plošcad - med hotelom Palace in kavarno v Portorožu
PRIMERI URBANISTICNIH NACRTOV SLOVENSKE OBALE EDA MIHEVCA
Kronološko razvršceni primeri urbanisticnih nacrtov obale prikazujejo genezo slovenskega povojnega urbanizma obalne regije, ki z regionalno identiteto, humanisticno filozofijo oblikovanja, vizionarskim nacrtovanjem in prostorsko umetnostjo potrjujejo casovno in prostorsko kvaliteto nacrtovanja, razpoznavnost krajine in nazadnje države. Izbrani nacrti so:
1. Regionalni nacrt slovenske obale (1959-1963) in vizija prometne rešitve slovenske obale,
2. Urbanisticni nacrt Kopra (1961),
3. Urbanisticni nacrt Simonovega zaliva (1968),
4. Urbanisticni nacrt Izole (1971),
5. Urbanisticni nacrt Piran - Bernardin - Portorož (1973)
6. Urbanisticni nacrt vodnega kompleksa Marine Portorož v Luciji (1960-1985).
1. REGIONALNI NACRT SLOVENSKE OBALE (1959 - 1963)
Mihevc je s pomocjo skupine študentov leta 1959 izdelal prvi osnutek regionalnega nacrta, ki je bil sprejet istega leta. Na podlagi tega so bili izdelani leta 1960 študijski nacrti za Ankaran in Strunjan, leta 1961 regionalni nacrt Piranske obcine in Lucije in leta 1963 urbanisticni nacrt Kopra in Izole. Izsledki in rešitve teh nacrtov so bili leta 1963 vgrajeni v dopolnjeni Regionalni nacrt slovenske obale.
Nagli razvoj gospodarstva in predvsem turizma je narekoval združitev vec delovnih stopenj tako, da je regionalni nacrt dobil že znacaj zazidalnega nacrta. Variantna rešitev regionalnega nacrta iz leta 1963 obravnava celotno obalno podrocje kot neprekinjen, enotno oblikovan pas kjer je podrobno obdelan problem gostinsko - turisticne ureditve obale. Regionalni nacrt slovenske obale doloca novo prometno rešitev, namembnost in idejno organizacijo površin.
NACRTOVANO
Urbanisticni koncept:
§ tockovni - razklenjen urbanizem - gradbene mase v zelenju
§ globalna urbanisticna ureditev prometa
§ strogo varovanje obale
§ Slovenska obala je turisticna regija z nacrtovano perspektivo razvoja mest ter nastanka in razvoja turisticnih centrov in krajev
§ Koper - slovenska morska metropola
§ definiranje lokacij kmetijskih in vinogradniških obmocij - med panoramsko cesto in avtocesto ter zaledjem
§ postavitev in dolocitev krajinskih parkov
§ enakovredno obravnavanje urbanisticnega razvoja obalnega pasu in zaledja
IZVEDENO
Urbanisticni koncept:
§ tockovni - razklenjen urbanizem - gradbene mase v zelenju
§ globalna urbanisticna ureditev prometa (lokalne ceste, panoramska cesta delno sledi nacrtovanemu ter prikljucki)
§ strogo varovanje obale - delno izvedeno (delno nasutje obale in delna rekonstrukcija morskega dna)
§ razvoj Kopra, Izole in Pirana ter nastanek in razvoj turisticnih centrov - Ankarana, Simonovega zaliva, Strunjana, Lucije, Portoroža, Fiese, Pacuga v glavnem sledi nacrtu.
§ kmetijska in vinogradniška obmocja se raztezajo od panoramske magistralne ceste proti zaledju
§ postavitev in dolocitev krajinskih parkov (Seca, Soline, Haliaetum,..)
SPREMEMBE
§ Razvoj se je (žal) usmeril predvsem v nacrtovanja obalnega pasu in manj zaledja.
§ vsa tri mesta Koper, Izola in Piran so postala turisticna mesta ne glede na politicno razvojno strategijo hierarhije s tem, da obravnavamo termin turizem danes veliko širše kot nekdaj, saj zajema skoraj vse nivoje bivanja (poslovni turizem, turizem specificnih skupin, potniški turizem,..) Nacrtovano je bilo, da bo vsa obalna regija namenjena izkljucno turizmu, vendar se takratna politika s tem ni strinjala.
§ razklenjen urbanizem ni vzdržal razvoja - primer stanovanjskega naselja Semedela v Kopru, ki se je longitudinalno razrasla na pobocju od Kopra do Izole.
VIZIJA PROMETNE REŠITVE SLOVENSKE OBALE
Mihevceva vizija globalnega cestnega omrežja slovenske obale je opredeljevala sistem in kategorizacijo cest s povezavami obstojecega cestnega sistema v Italiji in nacrtovanega v Istri. Regionalni nacrt slovenske obale iz leta 1963 in regionalni nacrt slovenske obale in severozahodne Istre iz leta 1965 opredeljujeta obalno cesto oziroma panoramsko magistralno cesto ter vzporedno z njo, tedaj prvic zacrtano, avtoceste Škofije - Dragonja in navezavo na jadransko magistralo.
NACRTOVANO
Urbanisticni koncept:
§ vizija globalnega cestnega omrežja
§ hierarhija cestnega omrežja (lokalne ceste, mestne vpadnice, panoramska magistralna cesta, avtocesta)
§ precna povezava longitudinalnega cestnega omrežja
§ sodobna križišca med posameznimi cestami
§ trasiranje komunalne infrastrukture (energetsko, vodovodno in kanalizacijsko omrežje)
IZVEDENO
Urbanisticni koncept:
§ hierarhija cestnega omrežja - delno izvedena v Kopru in Izoli - lokalne ceste, mestne vpadnice, panoramska magistralna cesta - drugje ni izvedena.
§ sodobna križišca med posameznimi cestami - izvedena v Kopru in delno v Izoli
§ trasiranje komunalne infrastrukture (energetsko, vodovodno in kanalizacijsko omrežje) - izvedeno.
SPREMEMBE
§ prometne vizije so z vzporednim potekom obalne ceste in avtoceste ostale enake, razen predloga poteka avtoceste, ki se rešuje parcialno po posameznih mestnih obcinah.
Regionalni nacrt je predvideval tudi nastanek in razvoj mest, ki naj bi postala turisticni centri in sicer: Ankaran, Simonov zaliv, Strunjan, Lucija, Portorož, Fiesa. Poleg obstojecih in predvidenih mest ter turisticnih naselij s koncentrirano gradnjo in zelenimi površinami v ospredju (nekakšna vaška mesta v zelenju oziroma kot se jim je reklo "nateli" - naselje-hotel), je nacrt med obema cestama predvideval kmetijska in vinogradniška obmocja ter krajinske parke (Haliaetum pri Izoli, Seca, Secoveljske soline,...).
2. URBANISTICNI NACRT KOPRA (1961)
PREDVIDENO
Urbanisticni koncept:
§ Koper - slovenska morska metropola
§ staro mesto jedro - delna ohranitev obstojecega, rekonstrucija in novogradnja
§ osnovna prometna mreža
§ ogrlica - mestna avenija in mestne vpadnice
- ogrlica naj bi bila izvedena kot zracen prostran organizem z veliko zelenja
- kot zareza med starim jedrom in novim Koprom
- kot povezava nacrtovane celne železniške postaje na eni strani in avtobusne postaje na drugi strani
§ osušitev površin, sprememba toka reke Badaševice
§ nova komunalna infrastruktura
§ nove cetrti
1. Mestni predel ob morju naj bi postal široka promenada med obalo, ki naj bi bila namenjena športnim aktivnostim in zelenim površinam.
2. Šolski in športni park naj bi bil povezan z razširjenim koritom Badaševice in tako tudi z morjem (vodni športi).
3. Štiri stanovanjska naselja so bila nacrtovana "v križ" postavljene soseske z razlicnimi tipi stanovanjskih zgradb (stolpnice, stolpici, vila-bloki, verižne hiše,..) z novim mestnim središcem.
4. Spalno naselje v zelenju - Semedela
§ nacrtovanje širitve mestnega tkiva med ogrlico in avtocesto
§ avtobusna in železniška postaja
§ trgovska in industrijska luka
§ bolnica
IZVEDENO
Urbanisticni koncept:
§ Koper - najvecje mesto na obali, luka, industrijsko mesto - delna izvedba urbanisticnih nacrtov.
§ ohranitev, rekonstrukcija in dopolnitev starega mestnega jedra
- ohranitev osnovne rimske poteze foruma, carda in decumanusa,
- rušitev estetsko manjvrednih in materialno dotrajanih objektov
- ohranitev vsebinskih, likovno estetskih in materialno dobro ohranjenih ambientov ter arhitekturnih spomenikov
- postavitev novih objektov in prostorskih rešitev v duhu funkcionalisticnega urbanizma.
§ prometna shema obvoznice, mestnih vpadnic, prikljuckov, prometnega režima v starem Kopru in lokalnih cest vzdrži do danes.
§ ogrlica - mestna avenija
- dvosmerna mestna cesta brez vecjih ambicij
- nacrtovana trasa v gradnji
§ delna osušitev površin, sprememba toka in razširitev reke Badaševice
§ nova komunalna infrastruktura
§ mestne cetrti
1. Mestni predel ob morju je parkirišce in nedokoncan zeleni pas, ki se proti mestu zakljuci s tržnico.
2. Šolski in športni park - osnovna šola, stadion, tenis igrišca in poslovni objekti.
3. Semedela - izvedeno v veliko vecjem obsegu kot je bilo nacrtovano
§ trgovska in industrijska luka
SPREMEMBE
· širitev mestnih karejev, predvsem stanovanjskih naselij je preseglo meje nacrtovanega; Semedela, kot najvecje koprsko stanovanjsko naselje se je razširilo po širini in dolžini in se bliža izolski bolnici na hribu.
· predvidena lokacija glavne bolnice v Kopru (Škocjan) se preseli nad Izolo.
· nacrtovani poziciji avtobusne postaje na zahodni strani Kopra in železniške postaje na zahodni strani se casovno ovržeta in se postavita skupaj na jugovzhodnem delu Bonifike ob obvoznici.
3. SIMONOV ZALIV - HALIAETUM (1968)
NACRTOVANO
Urbanisticni koncept:
· Simonov zaliv - najpomembnejše turisticno obmocje Izole s hotelskimi, apartmajskimi objekti in vso infrastrukturo
· ohranitev arheološkega najdišca Haliaetum in vkljucitev ruševin v park višjega pomena v sklopu urbane turisticne strukture
· ponovna postavitev mandraca s pomolom na mestu in v okviru rimskega porta (emonski zid v Ljubljani)
· poudarjena napajalna cestna os v smeri kopno - morje z dvojnim drevoredom in zakljucitvijo v paviljonskem objektu na koncu rta Korbat
· nacrtovana bogata parkovna zasaditev obmocja
IZVEDENO
Urbanisticni koncept:
· delna izvedba turisticnih in spremljajocih objektov
· arheološko najdišce Haliaetum - izkopano in zakopano
· delno izvedena dostopna cesta
· minimalna izvedba predvidene ozelenitve podrocja
SPREMEMBE:
· Simonov zaliv je sedaj neprimerno oblikovan zabavišcni park z enostransko ponudbo zabave.
4. URBANISTICNI NACRT IZOLE (1971)
Politicni strateški razvoj Izole je predvideval razvoj mesta kot ribiškega in industrijskega centra s stanovanjskimi cetrtmi na obrobju.
NACRTOVANO
Urbanisticni koncept:
§ korigirana trasa panoramska morska cesta - umik ob vznožje naravnega amfiteatra
§ trije glavni kopenski vhodi v mesto
§ programska in prostorska ureditev povezave obala - mestni program
§ ureditev obalne promenade
§ zagotovitev prostorske citljivosti obmocij z jasno identiteto
§ ohranitev arheološkega najdišca Haliaetum
§ Osnovna predvidevanja razvoja Izole za obdobje 30-ih let so bila naslednja:
§ povecanje stanovanjskih površin in industrijske cone
§ število prebivalstva 15.000 in 5.600 turistov
§ 3 osnovne šole, italijanska šola, vrtec in jasli, gimnazija, glasbena šola, tehnicna in ekonomska šola
§ bolnica in zdravstveni dom,
§ avto-servisi, veleblagovnica in trgovski center
§ pristanišce za jahte in linijske plovbe
§ obcina, pošta, postaja policije
§ industrijski in obrtni centri
§ avtobusna postaja
§ galerija, muzej
§ stadionski in športni center.
IZVEDENO
Urbanisticni koncept:
§ delna izvedba trase panoramska morska cesta brez nivojskih povezav z lokalnimi cestami
§ dva glavna kopenska vhoda v mesto
- vzhodni vhod - iz smeri Kopra
- zahodni vhod - iz smeri Lucije preko Simonovega zaliva
§ programska in prostorska ureditev povezave obala - mestni program
- staro mestno jedro - Drevored 1. maja - E. Vatovec - IX. Korpus, Livade
- staro jedro - Bazoviška - Kajuhova
- staro mestno jedro - Bazoviška - Oktobrska revolucija - Simonov zaliv - Jagodje
§ ureditev obalne promenade
Prekinitev sprehajalne poteze pri industrijskem kompleksu Delamaris, prehod skozi staro mestno jedro naprej proti Rudi in Kopru.
· zagotovitev prostorske citljivosti - locevanje s cezurami
- obmocij z jasno identiteto (mesto na otoku, mestna obmocja na kopnem)
- jasno definirane meje posameznih obmocij z mocno vegetacijo (zakljucevanje mestnih karejev z drevoredi)
- poudarjanje osi pogledov, cestnih potez (drevored cipres ob glavni mestni vpadnici)
· ohranitev arheološkega najdišca Haliaetum - odkopano in zasuto
· pristanišce za jahte in linijske plovbe
· bolnica na hribu
SPREMEMBE
· Osnovni urbanisticni koncept je v grobem enak nacrtovanemu. Spremembi sta nedokoncana ureditev obale in morskega dna ter namesto hotela je izveden dom za starejše obcane.
5. URBANISTICNI NACRT PIRAN - BERNARDIN - PORTOROŽ (FIESA - PACUG - STRUNJAN) , 1973
5.1 PIRAN
NACRTOVANO
Urbanisticni koncept:
§ ureditev severne obale
§ ohranitev in sanacija starega mestnega jedra
§ nova mestna vpadnica in prometna ureditev - prometna zanka pred Piranom
§ nasut plato pred Piranom za mirujoci promet, avtobusno postajo, jadralni klub z mandracem, bazeni, kopališcem,..
§ linearna postavitev hotelskih objektov ob štiripasovnici med Bernardinom in Piranom
§ mestne plombe turisticnega znacaja na Punti in ob Tartinijevem gledališcu
§ ureditev Tartinijevega trga
§ peš povezava s Pacugom in Fieso
§ nov šolski center
§ športna igrišca
§ nov letni kino
§ novi hotelski objekti pod mestnim srednjeveškim obzidjem
§ novo pokopališce
IZVEDENO
Urbanisticni koncept:
§ ohranitev in delna sanacija starega mestnega jedra
§ mestne plombe turisticnega znacaja na Punti in ob Tartinijevem gledališcu - delna izvedba
§ ureditev Tartinijevega trga - v devetdesetih letih
§ nov šolski center
§ športna igrišca - delna izvedba
SPREMEMBE
§ Od nacrtovanih urbanisticnih potez se zaradi nezainteresiranosti obcinske planerske politike ni izvedlo nicesar.
5.2. BERNARDIN
NACRTOVANO
Urbanisticni koncept:
§ obalna promenadna cesta v nivoju obale s tunelom pod Bernardinskim hribom in povezava v globino
§ parkirišca v terasah
§ dve kategoriji turisticnih objektov: delux hotelska zgradba na obali povezana s pripadajocimi samostojecimi
depandansami v zelenem zaledju
§ ureditev obale
§ možnost izvedbe po fazah
§ športno rekreativni parkovni sklopi in bazeni
§ mocna ozelenitev z razlicno mediteransko vegetacijo
§ ohranitev cerkve sv. Bernardina
§ stanovanjsko naselje individualnih hiš v zelenju
IZVEDENO
Urbanisticni koncept:
§ ureditev obale
§ tlorisna trasa ceste
§ ohranitev ruševin cerkve sv. Bernardina
§ parkirišca v terasah
SPREMEMBE
§ v razvoj Bernardina so se vkljucile tuje banke, s tem se je politika nacrtovanja, trženja in oblikovanja spremenila in prišla v roke tujcem - idejni projekt so naredili Americani, glavni in izvedbeni projekt pa Investbiro Koper. Strokovni svetovalec na državnem nivoju je bil Mihevc.
§ Ker ni bil izveden tunel ni bilo vec možnosti za urbanisticni razvoj v globino
5.3. PORTOROŽ
NACRTOVANO
Urbanisticni koncept:
§ mondeno turisticno mesto v zelenju
§ longitudinalni razklenjen urbanizem
§ oblikovanje obale
- nasutje obale in rekonstrukcija morskega dna,
- plažni objekti,
- paviljoni na koncu pomolov po vzoru angleških obmorskih letovišc
- lungo mare oz. obalna promenada
- bazeni in športne površine
§ štiripasovna promenadne ceste
§ vodni promet
- pristan Bernardin
- marina v Luciji
- veliki pomol v Portorožu
§ nacrti ozelenitve z bogato in raznoliko mediteransko vegetacijo
-------
§ postavitev kongresnega centra - celoletni turizem
§ lokalna avtobusna postaja
§ nacrtovana faznost izgradnje
IZVEDENO
Urbanisticni koncept:
§ mondeno turisticno mesto v zelenju
§ longitudinalni razklenjen urbanizem
- obalni prostor
- obalna promenada
- centralni prostor
- avtomobilska promenada
- hotelski prostor
- servisna cesta
- zunanji prostor
§ oblikovanje obale
- delno nasutje obale in delna rekonstrukcija morskega dna,
- plažni objekti,
- leseni pomolo
- lungo mare - bolj nakljucen kot nacrtovan
§ štiripasovna promenadne ceste do skladišc solin in odcepa v Marino
§ ozelenitev - zasajena manj kot polovica nacrtovanega
§ Avditorij - kulturni in kongresni center
§ stopenjska izvedba nacrtovanega
SPREMEMBE:
§ postavitev hotelov je narekovala parcelacija oziroma lastništvo parcel in ne stroka. Edini, ki bi lahko posegel oziroma presegel parcelacijski urbanizem je bil direktor starega hotela Palace. Z odkupom posameznih parcel bi bila zagotovljena kontinuiteta izgradnje Portoroža z mocno urbanisticno potezo.
§ potreba po osrednjem mestnem prostoru s sredotežno turisticno, tgovsko in poslovno dejavnostjo. Vrzel neposreceno nadomešcata plošcad pred novim Palace hotelom in "ciganski šotori" - Kaštel ob vhodu v Portorož.
6. URBANISTICNI NACRT VODNEGA KOMPLEKSA MARINA PORTOROŽ V LUCIJI (1965)
NACRTOVANO
Urbanisticni koncept:
· prometna shema
· preobrazba solin v športno rekreacijsko obmocje
· marina in camp
· oblikovanje in rekonstrukcija obale
· povdarjeno nacrtovane zelene površine (drevoredi, nasadi,..)
· Hotel Metropol z dopolnjenimi paviljonskimi tipi manjših hotelov
· vrtno apartmajsko naselje
· stanovanjsko naselje v zelenju umaknjeno od obalnega pasu
IZVEDENO
Urbanisticni koncept:
· prometna shema
· preobrazba solin v športno rekreacijsko obmocje
· marina in camp
· oblikovanje in rekonstrukcija obale
· delno izvedene zelene površine (drevoredi, nasadi,..)
· Hotel Metropol z dopolnjenimi paviljonskimi tipi manjših hotelov
· vrtno apartmajsko naselje
· stanovanjsko naselje v zelenju umaknjeno od obalnega pasu
SPREMEMBE
· Marina Portorož v Luciji je bila nacrtovana v obdobju petnajstih let. Razlicne vizije oblikovanja so zapustile osnovno idejno o preobrazbi solin v športno rekreacijsko obmocje z bazeni, športnimi igrišci, marino in obalo namenjeno kopalcem.
· razširitev solinskih kanalov se je pokazala za dolgorocno neustrezno rešitev tako, da je danes en sam razširjen in poglobljen kanal za privez manjših colnov.
Opomba: Leta 1969 je dobil Mihevc Prešernovo nagrado za arhitektonsko in urbanisticno ureditev Lucije.