"LEPA" KULTURA IN "GRDA" EKONOMIJA

Po mnenju kulturnikov je "delež družbenega produkta namenjen kulturi premajhen; brez več sredstev naj bi postali kulturna puščava". Ekonomisti, ki kulturo uvrščajo med sestavine porabe in med javne dobrine, ki jih plačujejo davkoplačevalci; so največkrat mnenja, da bi "več sredstev za kulturo uničevalo gospodarstvo in posledično tudi kulturo". Kdo ima bolj ali manj prav, kaj je skupnega in kakšna je povezanost med kulturo in ekonomijo, je stvar, ki nas zanima v razpravi. Trdnih odgovorov ni; slejkoprej gre za vrednostne, empirično nepreverljve sodbe.

Nesporno je, da država mora skrbeti za duhovno stanje družbe in da kultura v najširšem pomenu določa gospodarsko učinkovitost družbe, vse ostalo, torej koliko družbenega produkta, v čigavo korist in na čigav račun nameniti kulturi, pa ni tako nesporno. V koristnost javnega finansiranja so namreč vsaj enako prepričani tisti, ki zagovarjajo večje izdatke za zdravstvo, šport, ali vojsko, kot tisti ki zagovarjajo večje izdatke za kulturo.