RESNICA O URESNIČEVANJU USMERITEV CELOVITEGA VARSTVA STAVBNE DEDIŠČINE V PROSTORSKEM RAZVOJU SLOVENSKEGA PODEŽELJA (iz preteklosti za prihodnost)

Na osnovi spoznanj o omejitvi in enkratni dobrini prostora in pomenu njegove identitete v odnosu do kakovosti življenja, so se pričele v urejanje podeželjskega prostora pospešeno uvajati nove usmeritve. V spletu novih (mednarodnih) usmeritev, ki temeljijo na doseganju okoljevarčnega razvoja, ima posebno mesto tudi stavbna dediščina. Strokovnjaki ugotavljajo, da kakovost bivanja nas in naših potomcev, ni odvisna samo od dobro prostorsko, komunalno in storitveni opremljenih naselij ter prometno in komunikacijsko povezanih s širšim okoljem, ampak tudi od celovitega (integralnega) varstva stavbne dediščine. Kar pomeni, da moramo pri razvojnem oblikovanju bivalnega okolja in kulturne krajine podeželjskega prostora varovati obstoječe, že oblikovane vrednosti in posebnosti (identitetne lastnosti) grajenih struktur in jih razvoju primerno kakovostno nadgraditi. S številnimi raziskavami in analizami smo dokazali, da predstavlja stavbna dediščina našega podeželja, to so v zgodovinskem razvoju (do druge svetovne vojne) kontinuirano oblikovana naselja in stavbe, s svojo prilagojenostjo naravnim danostim, funkcionalno dovršenostjo in popolnostjo likovnega oblikovanja, tisto kakovostno stavbarstvo, ki vsebuje številna merila okoljevarčne gradnje in sooblikuje identitetno razpoznavnost posameznih predelov slovenske pokrajine. Novodobno stavbarstvo v našem podeželjskem prostoru naštetih kakovosti nima. Še več, novo urejanje zunajmestnih naselij je obstoječa, kontinuirano oblikovana ter z naravo, delom in izkušnjami povezana merila stavbarstva uničilo, novih pa ni vzpostavilo. Iz zapisanega sledi, da bomo nove (zaradi pretrgane kontinuitete zelo zahtevne) usmeritve v bodočem razvoju naselij na slovenskem podeželju uresničili le, če nam bo uspelo ponovno vzpostaviti prekinjeno vez med stavbno dediščino in novim stavbarstvom. To preprosto pomeni, da bodo morali vsi razvojni posegi v oblikovanju naselij in stavb temeljiti na:
- kakovostni prenovi in ohranjanju naše stavbne dediščine in
- razumevanju njenih vrednot in kakovosti, ki jih je (bo) potrebno razumno vključevati
a) v nove razvojne urbanistične in gradbene posege in
b) tudi v prenove novejših naselij in stavb, ki so ugotovljeno danemu prostoru neprilagojeni in za katere smo ugotovili, da so pretrgali z kontinuiteto oblikovanja naselij in stavb. V Sloveniji (danes) enovitega programa, ki bi usmerjal razvoj naselij in stavbarstva na podeželju v sozvočju z novimi usmeritvami (ponovna vzpostavitev pretrgane kontinuitete) še nimamo, prihajajoče spremenjeno načrtovanje trenutno napovedujejo le redki posamezni vzori (predstavljam novim usmeritvam prilagojena gradbena posega) in le upamo lahko, da bo njihovo poslanstvo uspešno.