Zapiski odposlanca Zemlje je mladinska povest z vrsto simpatičnih lastnosti. Naslove nas zapelje v pričakovanje, da imamo opraviti z znanstvenofantastičnim besedilom za mladino, pa ni tako. Zapiski odposlanca Zemlje Kazalo Nazaj Naprej

Zapiski odposlanca Zemlje

ZAPISKI ODPOSLANCA ZEMLJE, Prešernova družba, Ljubljana, 1991, 148 str.
To je znanstvenofantastična povest pretežno za mlado populacijo, v kateri je žanrovski prijem osnovni okvir in vodilo za mladostnika pri njegovem vživljanju v svet odraslih, njihovih travm, zmot in zablod pa tudi običajnih vsakodnevnosti.

Iskanje je povezano z odkrivanjem nežnosti in simpatij, ki so sicer za marsikoga, žal, nezemljske, tako neopazne in redko so že, in z ekologijo. S slednjo je že tako kot z dihanjem – ekološke teme so postale vseprisotne, bolezensko opazne in vsakodnevne. Temu gre prav gotovo v prid dejstvo, da se zgodba dogaja sredi Ljubljane, med nami, v izrazito urbanem konglomeratu, kar omogoča ilustrativnejši odnos do okolja in njegovo nazornejšo problematizacijo.

Na koncu se sicer izkaže, da je bilo čakanje zaman: "zuzembijev" ni oz. jih tokrat ni bilo, pa nič ne de, saj se tudi dejansko ne ve, kako in kaj je s tem.

Stil pripovedi človeka mikavno vrne v čas osnovnošolskih sanjarjenj ob prvem srečanju z astronomijo in vesoljstvom ter mu hkrati mestoma vzbudi skrivne, že pozabljene občutke otožnosti in hrepenenja po pobeglem, zasanjanem času. Le-ta je v povesti, kjer skorajda ni siceršnjega avtorjevega novoreka, saj ga situacija ne narekuje, dočaran tudi s šifriranimi zapisi, s pomočjo katerih mladostnik dorašča in se osmišlja.

Janez Majnič (Uvodni esej v Astralnih svetilnikih, 1993)

Kazalo Nazaj Naprej