Nebeško sijejo oči,
ko so sijale prejšnje dni.

Rdeča lica zorno še
cvetejo, ko so pred cvetle.

Se usta smejejo ko pred,
sladkost ni manjš 'z njih besed.

Otemnil ni ga časa beg,
nič manj ni bel prs tvojih sneg.

Život je tak, roke, noge
so, kakoršne so prd bile.

Lepota, ljubeznivost vsa
je, kakoršna je pred bila.

Al' ver'vat v tebe moč mi ni,
kakor sem ver'val prejšnje dni.

Le sveta, čista glorija,
ki vera da jo, je prešla.

En sam pogled je vzel jo preč,
nazaj ne bo je nikdar več.

Al' bi živela vekomej,
kar si mi b'la, ne boš naprej.

Srce je moje blo oltar,
pred bogastvo ti, zdaj - lepa stvar.