Vina

Vinogradništvo

<< Bela krajina
<< Vinogradništvo

Vina

Po 24 členu Uradnega lista republike Slovenije (str.3052, st. 48 – 30. XII 1987) se sme na območju Posavskega rajona, v Belokranjskem okolišu saditi naslednje vrste:

priporočene sorte: laški rizling, beli pinot, chardonnay, frankinja (modra frankinja), modri pinot, šentlovrenka, žametovka, portugalka
dovoljene sorte: zeleni silvanec, rumeni muškat, renski rizling, ranina, sauvignon, kraljevina, žlahtnine, gamay, kerner, zweigelt

Opis najznačilnejših vrst našega okoliša.
	Cabernet sauvignon (Cabernet) Prihaja iz bordojskega vinorodnega območja. Ima podobno mesto kot chardonnay med rdečimi sortami.
	Chardonnay (Morillon, Baunois) Po francoskih prepričanjih spada ta sorta med najplemenitejše sorte belih vin. Izvira iz francoskega vinorodnega okoliša Burgundija, znano iz pisnih virov iz 9 stoletja.
	Gamay
	Kraljevina
	Laški rizling (Welschriesling, Olasz Rizling, graševina, Riesling Italico) Spada med najpomembnejše neprave rizlinge in je v Evropi in nasploh v Sloveniji najbolj zastopana sorta. Izvira iz Francije (iz Šampanje), spada v srednje kakovostna vina.
	Renski rizling (Riesling, Rheinriesling, Riesling Renano) Sodi med sorte, ki so uveljavljene za pridelavo velikih vin. “Nemška šola” ga je posadila na kraljevi prestol in mu priznala kronski položaj med belimi vini.
	Modra frankinja (Blauer Limberger, Blaufräbkisch, frankovka) Po kakovost in razširjenosti je glavna rdeča sorta v posavskem rajonu. Je osnova za metliško črnino, zastopana je tudi v cvičku.
	Modra portugalka (Blauer Portugieser, portugais bleu) V Sloveniji ohranjena samo v Beli krajini. Od ostalih rdečih sort se razlikuje po tem, da potrebuje vsaj leto dni zorenja.
	Modri pinot (modri burganec, Spätburgunder, Pinot Noir) Izvira iz Burgundije, podobno kot chardonnay, le da se težje prilagodi naravnim razmeram. Prvi pisni viri o vinu segajo v leto 1394.
	Rumeni muškat (Žuti muškat, Gelber Muskateller, Muscat ŕ Petits Grains) Prideluje se v vseh treh rajonih Slovenije. Najbolj opazna vina prihajajo iz belokranjskega, mariborska, koprskega okoliša. Prihaja iz Male Azije in je najstarejše človeku znano vino.
	Sivi pinot (Rulander, Tokay. Burgundske sive, Pinot grigio) Nastal kot mutacija modrega pinota v vinogradu trgovca Rulanda iz Speyerja. V Sloveniji se pojavlja v vseh treh vinorodnih rajonih in daje vina, ki se lahko uvrstijo v sam vrh.
	Šentlovrenka (Saint Laurent, lovrenac crni) V majhnem obsegu je zastopana v posavskem rajonu. Domneva se, da je domovina šentlovrenke Francija, ime naj bi dobila po kraju Saint-Laurent v Medocu pri Bordeauxu. Domneva se tudi, da je dobila ime po svetniku Lovrencu (10. avgust), ker za sorta dozori zgodaj.
	Žametna črnina (Kölner blauer), kavčina) Najbolj zastopana v posavskem rajonu, nosilka cvička in belokranjskega roséja. Zastopana je še v rdečem bizeljčanu, rdečem sremičanu, rdečem vrištjančanu in dolenjskem rdečem. Sodi med rodne sorte z velikimi grozdi, kar se pozna na nizki količini sladkorja.
	Sauvignon (muškatni silvanec, Sauvignon Blanc) Izvira iz Francije in ga gojijo v večini vinorodnih držav. Sorta je bujne rasti, kar se kaže med vegetacijo s košatim zelenim delom trte. Trta je odporna proti nizkim temperaturam, a občutljiva za sivo plesen.

Ledeno vino

Prvo ledeno vino, pridelano v Sloveniji prihaja iz Bele krajine, natančneje iz Metlika. Grozdje je zorelo v vinogradu Kmetijske Zadruge Metlike na Vinomeru. Po treh dneh, katerih povprečna nočna temperatura je segla pod – 7°C je 25. decembra 1986 potekala trgatev. Da bi grozdje ostalo zamrznjeno so morali trgači potrgati zgodaj zjutraj.

avtor: Darjan Zlobec
mentor: Vincenc Petruna