vinorodni okoliš | vina | vinarski center | prireditve | trtne bolezni | literatura

Nevarnosti

Na vinogradništvo so v preteklosti močno vplivali naravni škodljivci. Sem prištevamo: vinogradniški zvijač, trtni rilčkar, gozdni sukač, trtna pršica, trtni kapar, črni palež, itd. V sredini 19 stoletja pa iz Amerike uvožene trte prinesejo s seboj še nekaj škodljivcev: grozdna plesnoba, strupena rosa ali peronospora in trtna uš.

“Grozdno plesnobo povzročajo majhne glive, kakor pri peronospori, ki se kakor tanke nitke razširijo po zelenih organih. Ob straneh teh nitk se tvorijo posebne izbuhline, ktere se zajedo v nežne organe, posebno v jagode, ter srkajo iz njih sok. Ker ta gliva prepreže vso jagodo in srka iz nje sok, se jagoda ne more razvijati, ostane le drobna, zleseni, naposled poči in se posuši. Tako te plesnoba lahko uniči vso trgatev.”

“Strupena rosa ali peronospora je gliva, ki srka sok iz listov in jagod. Gliva pride na gornjo stran lista, potem se zaje v list in na spodnji strani se prikaže v podobi tankih vejic, in na koncu teh vejic nastaja seme, katero odpade, kadar dozori, na spodnje liste, ter nadaljuje škodo. Listje zgodaj odpade, grozdje ne dozori in trgatev da slab pridelek.”

“Trtna uš končuje trte s tem, da srka z rilčkom sok iz korenin. Ker se naseli na eno trto na milijone ušij, pogine trta v malo letih. Iz okuženega vinograda s uši lahko kam hitro raznesejo na čevljih, z orodjem, s trtami, s koli i. dr. Trtna uš se razmnožuje zelo hitro, razširja se od vinograda do vinograda tako, da leti s trte na trto.”

Tako je, v knjigi Novo vinogradništvo, opisal škodljivce iz Amerike Frančišek Gobač.

Kot “škodljivca” pa lahko omenimo še točo. Ta se pojavi ob vročih poletnih dneh in lahko kar hitro (v 30 min) uniči ves vinograd in pridelek. V preteklosti so mislili, da s streljanjem proti toči preženejo oblake, ker pa znanstveno ni bilo dokazano, da s streljanjem preženejo točo, so z streljanjem kmalu prenehali. Kot nadomestilo so ustanavljali zavarovalnice, ki bi ob morebitni škodi v vinogradu povrnila denar za obnovo.

Obnove vinogradov

V preteklosti so se za obnovo vinogradov vinogradniki odločali predvsem zaradi bolezni in škodljivcev, ki so uničili vinograd. Veliko katastrofo je povzročila trtna uš. Ko so obnavljali vinograde so uporabili trsnice, ki so bile mešane z ameriškimi sortami in tako tudi bolj odporne proti trtni uši. Država je takšne obnove podpirala z brezobrestnimi posojili in zastonj trsnicami. Posojila so lahko dobili posamezniki, cela občina ali zadruga, kmetijsko ali vinogradniško društvo. Posojila so se vračala v 10 – 15 letih.

Danes se zelo malo obnavlja vinograde. Leta 1998 je samo 19 vinogradnikov obnovilo svoje vinograde. Skupaj nekaj čez 2.2 ha vinogradov. Leta 1999 še manj, samo 6 vinogradnikov (0.66 ha). Za leto 2000 pa je za državno subvencioniranje zaprosilo 12 vinogradnikov (1.67 ha). Vzrok tako majhnem številu obnov vinogradov je seveda v tem, da so danes trte bolj odporne proti boleznim in škodljivcem, pa tudi prevelika financijska naložba.

avtor: Darjan Zlobec
mentor: Vincenc Petruna