|
|
O pomladi - spisi
|
|||||||||||
|
|
ČUDEŽNO SEME Metka je v stari vrtni lopi našla škatlo, na kateri je pisalo ČUDEŽNO SEME. Hitro je pripravila gredico in seme posejala. Nato ga je vsak dan zalivala, medtem pa premišljevala: »Katero seme bi to lahko bilo?« Imela je starše, krute kot kača, zaradi tega te skrivnosti ni zaupala nikomur. Toda čedalje bolj je seme raslo, težje je bilo prekrivati rastlino, pa tudi večja radovednost jo je gnala, da pogleda, kaj je tam zgoraj. Nekoč je sanjala, da se vzpenja na fižolovo steblo in da se potem vse srečno konča. Naslednjo noč, ko vsi še spijo, se Metka odplazi iz sobe ven na vrt in začne plezati, plezati … In končno pripleza na vrh fižola. Na njem je grad in pred njim sedi lisica z zlato dlako. Prav vljudno jo pozdravi: »Dobrodošla v zlatem gradu!« Metka se najprej zelo začudi, ko vidi, da zlata lisica govori. »Zaželi si tri želje, pa ti jih vse izpolnim!« pravi lisica. Metka si je zaželela zlatega krilatega konja, sreče in prijazne starše. In res se je prikazal zlati konj in jo ponesel nazaj domov. Hana,
2.b Jakob, 2.b PLESNI VEČER Bilo je v času, ko so cvetlice še govorile in sta bila vrabec in orhideja še prijatelja. Sklenila sta, da vse kar dobi eden ali drugi, gre na pol. Nekoč je vrabec dobil po tleh kapljo vode. Rekel je: »To se ne more deliti. Kljuneš enkrat in kaplje ni več.« Nato je pogoltnil kapljo. Ko je orhideja zvedela, da jo je vrabec prevaral, ga je zasovražila. Rekla je: »Dajmo pohlepneš, jaz bom sklicala vse rože, ti pa vse ptiče. Bomo videli, kdo bo močnejši!« In že naslednje jutro se je vnel srdit boj. Bilo je kljuvanja, bljuvanja, grizenja in na koncu je spominčica vzela kaktusovo bodico in vrabca zabodla v srce. Od takrat na ta dan, vsako leto pripravljajo cvetlice ples in se spominjajo zmage nad ptiči. Hana, 2.b PRIREDITEV NA TRAVNIKU Nekoč je živela deklica. Vsak dan je šla na cvetoč travnik. Tam je zalivala rože in opazovala čebele in metulje v letu. Travniške rože so vedno bolj rasle in cvetele. Nekega dne so rože sklenile, da bodo imele prireditev. O prireditvi so obvestile še rože sosednjih travnikov. Vse rože so si kupile večerne obleke. Na dan prireditve si je regrat oblekel lepo, rumeno obleko. Ko so ljudje hodili mimo, je fantek stopil na regrat. Regrat je jokal. Videla ga je pikapolonica. Priletela je k njemu in ga vprašala, kaj se je zgodilo. Rekel je, da mu je fantek uničil plesno obleko. Pikapolonica mu ni mogla pomagati. Rekla je, da bo nekoga poklicala, ki mu bo lahko pomagal. Prišel je pajek in mu stkal sivo obleko. Tako je regrat ves vesel odšel na prireditev. Vsi so ga občudovali. Bil je najlepša roža. Naslednji dan je na travnik prišel deček. Odtrgal je regrat in pihnil regratovo lučko. Tako je regrat umrl. Teja, 2.b
|
||||||||||
