Vse o pomladi in mamah 

         POMLAD

Iz Afrike so prileteli ptički in zapeli: Čiv, čiv, čiv, tudi tu je lepo! 

Prebudile so se travniške živali. Murni veselo črikajo, kače se med travo plazijo in kdor se jim preveč približa, ga lahko tudi pičijo. Toplo je. V deželo je prišla gospa, odeta v lep cvetlični plašč. Zamahnila je z roko in narava se je zbudila. Vsi vemo, kdo je ta gospa. To je pomlad, seveda! Komaj čakam, da bodo dozorele rdeče češnje, sladkala bi se rada. Pomlad je zame najlepši letni čas, še posebno v času cvetenja, ko travnike prekrivajo bele ivanjščice, iz gozdov pa se širi vonj bezga, akacije in gozdnih lilij. Da bi pomlad prišla tudi v naš dom, smo z mamo in očkom natrgali lep spomladanski šopek in ga postavili na vidno mesto, da nam je pomlad zelo blizu.

NIKA 2.A

BILI SMO V SADOVNJAKU

Z opazovalnimi listi smo se odpravili v sadovnjak. Občudovali smo nove obleke sadnih dreves. Hruška in češnja sta se oblekli v čisto belo obleko. Jablana si je nadela rožnato, breskev pa čudovito vijoličasto. Zamižali smo in prisluhnili. Slišali smo brenčanje čebelic, ki so pridno letale s cveta na cvet in v svoje koške nabirale medičino. Po hrapavem deblu so hitele mravlje. Narava se je prebudila.

Dobre volje smo se vrnili v šolo.

Tea 2.A

ČEŠNJEV CVET IN METULJ

METULJ: Dobro jutro, cvet.
CVET: Dobro jutro, metulj! Kaj pa delaš tu?
METULJ: Sladkam se z medom.
CVET: Metuljček ljubi, kako ti je ime?
METULJ: Ime mi je Miha. Kako pa je tebi ime?
CVET: Meni je ime Filip.
METULJ: Kaj praviš na to, da bi postala prijatelja?
CVET: Seveda. Kadar sem sam, mi je dolgčas. Obljubi mi, da boš večkrat prišel k meni.
METULJ: Obljubim ti. Tako dobrega medu nima vsak cvet. In tudi prijateljev je dobro imeti veliko.
CVET: Tudi jutri te bom čakal, da prideš po med.
METULJ: Prav! Se vidiva jutri!
CVET: Jutri!

Tomy 2. A

ČEŠNJEV CVET IN ČEBELA

ČEBELA: Pozdravljen, cvet! Ali mi daš malo medičine?
CVET: Izvoli, čebelica! Vzemi, kolikor hočeš.
ČEBELA: Mmmmm, kako je sladek! In kako lepo diši!
CVET: Kam ga neseš?
ČEBELA: Nesem ga v svoj panj. Tam bomo čebele naredile med in satje.
CVET: Zakaj imaš rumene nogavice?
ČEBELA: To je vendar tvoj cvetni prah. Vsakokrat, ko nabiram medičino, se mi prime na kosmate noge. Tako sem tudi jaz koristna zate.
CVET: Saj res! Pri potovanju s cveta na cvet oprašuješ cvetove, tako da vsak obrodi svoj plod- češnjo.
ČEBELA: Hvala, cvet! Malica pri tebi je bila zelo okusna in obilna.
CVET: Pridi še kdaj, čebelica, z veseljem ti dam medičino.

Tjaša 2.A

BILI SMO NA TRAVNIKU

Bil je lep sončen dan. Z učiteljico smo se odpravili na travnik opazovat travniške živali. Videli smo pisane metulje, ki so letali od cveta do cveta. Kobilice so skakale sem ter tja. Murni so prežali pred svojimi luknjicami, če je vse varno. Mravlje so pridno nosile hrano. Travnik je spomladi zelo pisan, bogat in poln življenja. Cvetice se majejo v vetru. Sonce nas je lovilo in grelo s svojimi toplimi žarki.

Jure 2.A

Travnik se je bleščal v pisanih barvah in ptički so veselo letali po zraku in žvrgoleli. Rumena barva ripeče zlatice se je videla že od daleč. Čebela je obiskala svojega prijatelja čmrlja in skupaj sta se odpravila iskati med. V velikem mravljišču je na tisoče mravelj hitelo sem in tja. S sošolko sva ulovili veliko kobilico. Murni so veselo skakali naokoli in ravno ko je Urška odprla škatlico, da bi enega ulovila, so se razbežali na vse strani. Na opazovalni list smo napisali kar smo videli, slišali in ujeli. Bilo je lepo.

Nikole 2.A