MESOJEDE RASTLINE V SLOVENIJI

Koliko vrst mesojedih rastlin uspeva v Sloveniji, je nemogoče odgovoriti, ker nekatere populacije še niso toliko raziskane, da bi jih lahko natančno sistematično definirali kot samostojne vrste ali zgolj podvrste oziroma oblike. Novejše raziskave so pokazale, da so nekatere vrste po poreklu križanci.

bulletOkroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) raste na visokih barjih med šotnim mahom. Pohorje, Pokljuka, Jelovica, Zelenci, Ljubljansko barje, Logatec, okolica Domžal, Vojsko, Topla, Črna na Koroškem, Goričko. Ranljiva vrsta.
bulletSrednja rosika (Drosera intermedia) raste na malo manj kislih barjih. Ljubljansko barje, Okolica Domžal, Cerkniško jezero. Prizadeta vrsta.
bulletDolgolistna rosika (Drosera anglica) raste ob izvirih, močvirjih. Logatec, Zelenci, Okolica Ljubljane, Bloke. Ranljiva vrsta.
bulletDrosera x obovata je naravni križanec med okroglolistno in dolgolistno rosiko.
bulletAlpska mastnica (Pinguicula alpina) raste od dolin do visokih gora na peščeni ali skalni podlagi, povsod mora biti prisotna stalna vlaga.
bulletSorta alpske mastnice 'Deep Purple'.
bulletVelikolistna oblika alpske mastnice.
bulletNavadna mastnica (Pinguicula vulgaris) raste na šotnih barjih pa tudi na peščenih vlažnih tleh. Porečje Save do Bleda, Pokljuka, Logatec, Vojsko, Koroška, Pohorje.
bulletKrajnska mastnica, nova podvrsta (Pinguicula vulgaris subsp. carniolica.
bulletMala mešinka (Utricularia minor) Nizka barja povsod po Sloveniji, razen na Primorskem.
bulletNavadna mešinka (Utricularia vulgaris). Stoječe vode. Zelo verjetno je v Sloveniji ni več, izpodrinila jo je južna mešinka.
bulletBremijeva mešinka (Utricularia bremii) (?) Izumrla vrsta, nekoč rasla na Ljubljanskem barju. Poleti 2012 smo na Blokah našli rastline, ki bi lahko pripadale tej vrsti, čeprav niso povsem enake tipični obliki.
bulletSrednja mešinka (Utricularia intermedia). Stoječa voda. Cerkniško jezero, Bloke.
bulletJužna mešinka (Utricularia australis) Stoječa voda. Okolica Domžal, Cerkniško jezero, Okolica Ormoža, Podvinci, rokavi Mure.
 

Najbolj očitne razlike med vrstami:

Rosike zlahka prepoznamo po obliki listne ploskve. Čisto mlade rastline so si lahko precej podobne, ob cvetenju pa ne več.

Listi in odcveteli cvetovi okroglolistne, srednje in dolgolistne rosike. Zlahka opazimo razlike v razmerju med dolžino in širino.

horizontal rule

Mastnici zlahka ločimo po barvi cvetov. Cvetni pecelj navadne mastnice ima okrogel presek, alpske pa sploščen. Levo cvet alpske in desno navadne mastnice.

 

V obdobju, ko ne cvetita, ju ločimo po obliki in barvi korenin.

Alpska mastnica (levo) ima glavno in stranske korenine, vse so rumene barve. Navadna mastnica (desno) ima bledo prosojne šopaste korenine.
Še lažje ju ločimo, če zavrtimo cvetni pecelj med prsti: navadna mastnica ima okrogel, alpska mastnica pa ploščat presek.

horizontal rule

Mešinke dokaj zanesljivo ločimo po cvetovih. Mala mešinka ima droben (širina < 1 mm), povsem rumen cvet. Cvet srednje mešinke je žvepleno rumene barve. Cvet navadne mešinke ima upognjeno spodnjo ustno, cvet južne mešinke pa ravno. Še boljši razpoznavni znak med slednjima mešinkama je pecelj odcvetelega cveta, ki pri južni mešinki zaštrli iz grozda, pri navadni pa se ukrivi navzdol. Srednje mešinke v cvetenju pri nas še nismo fotografirali.

 


foto: Jan Schlauer


foto: Andreas Fleischmann

 

mala mešinka srednja mešinka navadna mešinka južna mešinka

  

 

 

    Začetna stran Značilnosti Opisi Vzgoja Fotogalerija Literatura Dogodki Knjiga