Wolfgang Längsfeld
KAKO UPORABNA/KORISTNA JE UPORABNA UMETNOST ?
Pino Poggi v Neuperlachu
Danes devetintridesetletni Pino Poggi, rojen v Genovi, živi v Nemčiji
že od 1969, največ časa blizu Regensburga, kjer je vodil razstavni in
komunikacijski center, sedaj pa dela kot arhitekt za vrtove, grafik,
kipar in pobudnik številnih umetniških dejavnosti. Nanje je pripel nalepko
»Arte Utile« (uporabna umetnost) - okvir in težnja po bližini občinstva
in koristnem pogovoru. Korist njegove uporabne umetnosti naj bi ljudje
imeli, predvsem pa tisti, ki običajno nimajo, pa tudi ne želijo imeti
nobenega opravka z umetnostjo. Poggi jim gre nasproti, poišče jih v
njihovem vsakodnevnem okolju in jim predstavi svoje ponudbe. V münchenski
peš coni kot ob priliki »documente« v Kasslu , nazadnje v satelitskem
mestu Neuperlach, kjer je pred štirimi tedni po naročilu umetnostnega
centra izdelal to, kar je danes tukaj razstavljeno.
Kot izhodišče in dražilo služijo Poggiju slikovne in besedilne montaže
izzivalne narave, s katerimi se poda v javnost, da bi z ljudmi razpravljal
o terorizmu, problemih starostnikov, hrupu ali življenjskih pogojih
v naselju stolpnic. Italijanski temperament mu olajša stike in to, o
čemer se gostobesedno razpravlja, zabeležijo fotoaparati, magnetofoni
in video kamere. Slikovne montaže so opremljene s komentarji in zapisi
ob robu, ki jih Poggi nadalje obdela, fotografira in končno razstavi
kot slike - zvitke. Originali so pritrjeni na plošče, razrezani na koščke,
med seboj pomešani v škatlah, ki jih je sam skoval ter pritrjeni na
verige, kar kaže na osiromašeno medčloveško komunikacijo. Obenem pa
zahteva spraviti zopet na dan te priče sporočilnega stanja in jih sestaviti
kot koščke v »puzzle«.
Pri tem je seveda bolj pomembno, da se ljudje sploh pogovarjajo med
seboj kot pa, o čem se pogovarjajo. Vsekakor se vsiljujejo mnogi poprečki
in klišejske predstave, ki se sprejemamo, kadar prisluhnemo ljudski
govorici. Seveda spet nekdo zahteva smrtno kazen za teroriste, seveda
neka stara devica zavida otrokom to, kar na drugi strani strastno zahteva
za svojega psa, seveda obstaja gospodinja, ki ljubi hrup letal, ker
jo spominja na počitnice v daljnih deželah.
Zanimivejše kot vse to so raznovrstni pogovorni položaji, ki jih Poggi
uprizori: drseči prehodi iz vsakdanjega v umetniški položaj; njegovi
poskusi prispodobnih posplošenj; stopničasti napredek v uporabi pogovornih
sredstev o vsakodnevnih problemih; končno tudi kočljiv položaj, v katerem
se znajde človek, ki želi istočasno biti soudeležen partner, urejajoč
pisec kronike in oblikovni prireditelj položajev, ki jih je sam izzval.
Ali je Poggijeva uporabna umetnost nazadnje koristnejša/uporabnejša
kot druga umetnost, ali naj sploh govorimo o umetnosti ali se tu celo
razvija novo področje ustvarjalnega, angažiranega novinarstva, o tem
bi se zaenkrat ne mogli odločiti. Zasnove, ki vpeljejo komunikativne
procese, jih zadržujejo in jih obogatene z lastnimi umetniškimi prispevki
vodijo dalje, so vsekakor vredne pozornosti.
gor
