Inge Morath:(1923
Gradec - 2002 New York)
OBMEJNI PROSTORI - ZADNJE POTOVANJE
28. marec - 1. julij 2003,
Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec, Glavni trg 24
Slavna fotografinja, članica znamenitega Magnuma - Inge Morath je bila
rojena leta 1923 v Gradcu, korenine njene družine po materini strani
pa so v Slovenj Gradcu. Njen praded dr.Hans Tomschegg (Tomšek) je bil
župan in notar v Slovenj Gradcu, materin oče Eduard Wiesler pa geodet.
Tako sta se Inge Morath in Regina Strassegger, zgodovinarka, filozofinja
in režiserka, skupaj odločili za nastajanje projekta - fotopotopisa
po obmejnih prostorih. Seveda sta morali tudi v Slovenj Gradec. Nad
mestom in okoljem je bila slavna fotografinja še zlasti navdušena, in
zelo nam je drago, da je umetnica in svetovna popotnica o teh občutkih
tudi zapisala:Ť V teku mojega življenja se je vedno bolj potrjeval občutek,
ki sem ga dobila doma pri starših, da so umetniki blazno pomembni v
življenju. So seizmografi družbe, vnaprej čutijo, lahko nam predočijo
stvari, še preden se zares zgodijo. Nacisti niso brez razloga tako ravnali
z ťdegenerirano ť umetnostjo. Njihova resnica jih je ogrožala. Če se
kam peljem, srečam najprej pisatelje, slikarje, ki mi na določen način
kažejo pot. Zato imam tudi prav poseben občutek. Tu je zgodovina moje
družine, ki je tesno povezana z umetniki - s Hugom Wolfom in drugimi,
in tu je zdaj ta občutek, da Slovenj Gradec še vedno privlači umetnike,
da ima zanje poseben čut. That makes me feel at home.Ť
(z leve) Inge Morath (detajl): Fant z dežnikarico,
Sprevodnik, vlak Dravograd - Maribor
V Slovenj Gradcu in okolici je Morathova posnela izjemne fotografije,
zlasti izstopajo posnetki Gradišča. Očarali so jo ljudje in usoda danes
kmečkega dvorca, ki s svojo podobo predstavlja okruške minulih časov.
Umetnica je slikala skozi objektiv podobe minulih časov, iskala je osebna
soočenja s časi, ki jih ni več. Nostalgični spomini skozi pripovedovanje
umetničine matere in drugih članov družine prepletajo družinske zgodbe,
prekrivanja in prikrivanja, nizajo svetovljanske poglede umetnice z
neznanimi svetovi, ki pa ne morejo prikriti minevanja časa, ki smo mu
vsi zapisani. Okruški časa se tako zlivajo v zgodbo, ki je osebna in
hkrati občečloveška, zgodovinsko sicer ohlapna, pa vendar razumljiva
v času in prostoru, kjer se srečujejo različni svetovi, nacije in dogodki,
ki rišejo zgodovinska dejstva Evrope 20. stoletja. Nacionalno mešano
okolje tedanje skupne države Avstroogrske razume vsaka stran drugače,
čeprav zgodovinska dejstva za občutenje posameznika niso pomembna, saj
mu je vedenje in poznavanje družinske zgodbe bilo posredovano skozi
prizmo družinskih čustev in občutenj. Tako je tudi pogled umetnice Inge
Morath bil usmerjen nazaj: hotela je najti delček minulih časov. Uspelo
ji je, ne da bi bila sama obremenjena s travmatičnimi izkušnjami, te
tudi njej v času druge svetovne vojne in nacistične nadvlade niso bile
prihranjene, saj jih je presegla in se zapisala umetnosti.
Umetnica je ťslikalaŤ skozi objektiv kamere svojo zadnjo - tokrat osebno
zgodbo. Najbolj pretresljivo pa je postalo dejstvo, da je to bilo tudi
njeno zadnje potovanje, ki sta ga skozi tretje oko - oko kamere - prav
tako opazovala dva fotografska mojstra: Stojan Kerbler in Branko Lenart.
Na poti sta beležila njeno zadnje potovanje in ne da bi se zavedala
- to so pretresljivo pokazale fotografije - postala kronista iztekajočega
se življenja. Morathova je vedela, da je na smrt bolna. Drugi tega niso
opazili in šele zapis fotokronike pokaže resnico. Dejstvo je, da kamera
nikoli ne laže. 30. Januarja 2002 je Inge Morath umrla. Limfom.
30. januarja 2003 je umetničino rojstno mesto Gradec - evropska prestolnica
kulture 2003 - posvetilo njenemu delu posebno pozornost. V Hiši umetnikov
so odprli veliko razstavo njenih del, nastalih na zadnjem potovanju.
Razstavo spremlja knjiga - fotoesej - in film, ki je nastajal za ORF,
režiserke in avtorice celotnega projekta Regine Strassegger (film je
bil na sporedu februarja 2003 na 3SAT in ORF2). Gre torej za tri sklope
celotnega projekta RAZSTAVO - KNJIGO - FILM.
Razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu bo
pomemben likovni dogodek za vso Slovenijo in tudi na drugi strani državne
meje (mnogi želijo razstavo doživeti še v avtohtonem okolju, kjer je
nastal velik del razstavljenih fotografij), saj umetnica ni le veliko
ime na področju fotografije in umetnosti, privlačen je tudi njen življenjepis:
je svetovna popotnica in resnična svetovljanka - ne nazadnje, od leta
1962 je bila poročena s slavnim dramatikom Arthurjem Millerja, ki je
po zakonu z razvpito divo Marilyn Monroe, našel v umetnici sorodno dušo
in življenjsko sopotnico, ki jo je nadvse cenil.
Spremljevalna fotografa Inge Morath:
Stojan Kerbler in Branko Lenart
Stojan Kerbler,
Inge Morath in Karel Pečko v Slovenj Gradcu, 2001.
Branko Lenart, 1980, iz serije Millerton-Project,
fotografiji: Mike Shea (Grady)