ŽIVETI / 2LIVE
Mednarodna fotografska razstava
1. september - 13. november 2005
Ob priložnosti mednarodne konference Mest glasnikov miru.
Ob priložnosti mednarodne konference Mest glasnikov miru je nastala mednarodna likovna razstava s preprostim naslovom ŽIVETI, kajti želeli smo kar najširše zajeti pomene in eksistencialne dileme našega bivanja in biti. Naslov dopušča, da smo lahko povabili umetnike različnih ustvarjalnih praks in poetik. Prednost pa smo dali mediju fotografije, ki je odločilno zaznamoval 20. stoletje in postal na začetku našega stoletja vodilna umetnostna zvrst.
Leto 2005 so zaznamovale pomembne prelomnice, šestdeset let konca 2. svetovne vojne in ustanovitev Organizacije Združenih narodov. Oba dogodka sta poskušala spremeniti svet: konec 2. svetovne vojne je prinesel upanje, da ne bo več konfliktov takšnih razsežnosti, z ustanovitvijo organizacije ZN pa naj bi dobile človekove pravice (deklaracija o človekovih pravicah) pomen in možnost uresničitve. Svet pa je danes bolj kot kdajkoli prej pretresajo konflikti in spori, nestrpnost je postala vseprisotna, ekološka problematika pa se zdi nerešljiva. Odpira se nam torej osnovna eksistencialna dilema, ali lahko preživimo v takšnem svetu. Kaj je tisto, kar ohranja življenje in človečnost, da lahko živimo svoja življenja, svoje male vsakdanje zgodbe? Temo smo zastavili zelo široko. Umetniki različnih generacij na kažejo socialne, ekološke, ekonomske in humanitarne dileme človeka ter ga izpostavljajo kot posameznika in družbeno bitje, ki ima osnovno pravico živeti. Vpogledi umetnikov v problematiko vojn in človeške agresivnosti, vendar tudi v človeške vzgibe znotraj ekstremnih dogajanj, dajajo razstavi še posebno težo ter odpirajo vprašanja etične vloge umetnika in umetnosti.
Čeprav smo se na pričujoči razstavi sprehodili po celem svetu, je skozi izbor sodelujočih umetnikov to predvsem evropski pogled, saj je večina avtorjev zrasla z zahodnoevropsko umetnostno dediščino. Ne nazadnje je pogled s tega kulturnega prostora logičen (s strani organizatorjev razstave), saj bi sicer morali v večji meri prepustiti izbor avtorjev tudi poznavalcem nezahodnih kultur, tako pa smo razstavo le »začinili« z novimi energijami, ki prihajajo npr. s Kitajske, Južne Amerike in Afrike. Nakazali pa smo tudi možnosti, brez katerih umetnost v prihodnje ne bo avtentična: npr. brez izraznosti kulturnih manjšin, feminističnih pogledov, novih (in na novo vzpostavljenih) religij, mitologij … Vse te dileme in poskusi nakazujejo poti umetnosti v dobi globalizma, ko se izgublja zaporedje velikih umetnostnih stilov in dominantnost zahodnih kultur. Fotografija je medij, ki je prvi zaobjel vse te načine in vzel primat »klasičnemu« artefaktu. Ko je že kazalo, da se je umetnost izpela v vizualnem izrazu, se je prav s fotografijo vrnila kot velika zmagovalka. Njena prednost je bila možnost mehanske (oz. danes digitalne) reprodukcije in specifičnost časovnega ustroja, ki ga lahko izrazi le-ta medij. Skozi avtorske poetike na razstavi poskušamo prepoznati preprosto formulo življenja. Lovimo in odkrivamo jo s pogledi, s podobami. Etimološki pomen besede zagledati se, pomeni tudi zaljubiti se. Čustvo ljubezni pa nas naredi človeške. Podobe smo mi in naši pogledi (tako kot mi vidimo, kot želimo biti videni in tako kot drugi vidijo nas …). Podobe so naše življenje med fizičnim in čustvenim obstajanjem. Zato podobe na nas tako učinkujejo in nas zaznamujejo. Z razstavo smo želeli izluščiti skozi vrhunsko poetiko podob tisto pozitivno misel in etičnost, ki znotraj aktualnih eksistencialnih dilem kaže optimističen pogled na svet in vero v človeka. Evropa šele z vstopom v 21. stoletje doživlja katarzo ob konfliktih in pretresih 20. stoletja. Prostor, ki je bil zibelka zahodne kulture, je bil v centru dramatičnih dogajanj med prvo in drugo svetovno vojno in je s koncentracijskimi taborišči dosegel najnižjo točko možnega razčlovečenja v zgodovini zahodne kulture. Zadnje desetletje pa se je izteklo v drami na Balkanu in generacije Bošnjakov bodo te moreče spomine nosile kot popotnico vse življenje. V začetku novega stoletja pa v obupu ponižanih spet padajo nedolžne žrtve in zahodna družba je nezmožna pomiriti duhove, ki jih je sama izpustila iz steklenice v stoletjih koloniziranja in manjvrednostne obravnave drugačnih. Ti so zapuščeni v revščini, neizobraženi in nerazumljeni postali nemočni, tudi do lastnih diktatorjev, fanatikov vseh vrst in netilcev medetičnih konfliktov. Stvari se zdijo nerešljive. Skozi poglede umetnikov na življenje pa vendarle zaznamo iskrice upanja. Živeti je lepo, tudi za trenutke …
Milena Zlatar
Vzporedni program
Razstavo so spremljale aktivnosti z družbeno kritično vsebino (organizacija pogovorov na izbrano tematiko, delavnice za mlade: vzgoja za mir, mirovniški festival, projekcije filmov...) na različnih prizoriščih v mestu in na sami razstavi.
Natečaj za mednarodno mladinsko fotografijo . Dela, ki so prispela na naš naslov je selekcionirala ugledna mednarodna žirija. Najboljša dela (predvidoma 10 motivov z reproduciranimi fotografijami na plakatih in sporočilnimi razglednicami natisnjenih v več tisočih nakladah) so bila razstavljena in distribuirana tudi na ulicah partnerskih mest v obliki plakatov in sicer 24. oktobra 2005 – na dan, ko je stopila v veljavo ustanovna listina OZN. Dogodki so koordinirani v več mestih hkrati, pač glede na dogovor sodelujočih mest, oz. mest glasnikov miru.
Ustvarjalne delavnice za mlade, primerjalno smo pripravili pregled tovrstnih aktivnosti v zadnjih desetletjih.
|
|
