Rodoslovje - prva stran

Slovensko  rodoslovno društvo

Uvod sta napisala in knjigo uredila Ema Umek in Janez Kos.

KRATICE:

AS	Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana
NŠALj	Nadškofijski arhiv Ljubljana
PAM	Pokrajinski arhiv Maribor
SPF DAS	Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS, Ljubljana 1960
VAS	Vodnik po arhivih Slovenije, Ljubljana 1965
ZA	Ptuj,  Zgodovinski arhiv Ptuj
ŽU	Župnijski arhiv

UVOD

Z Vodnikom po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije nadaljuje Skupnost arhivov Slovenije z izdajo vodnikov po arhivih in arhivskem gradivu. Z Vodnikom po župnijskih arhivih želimo pomagati raziskovalcem, da bi hitreje našli gradivo, ki ga potrebujejo za svoje delo. Zato navaja Vodnik predvsem tiste kategorije gradiva v župnijskih arhivih, v katerih so podatki za raziskovalce.

Ko so leta 1968 slovenski arhivi, združeni v Skupnosti arhivov Slovenije, začeli pripravljati Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije, so istočasno z matičnimi knjigami popisovali tudi arhive župnij na območju SR Slovenije. Pri popisu so sodelovali delavci vseh arhivov. Na območju ljubljanske regije so popisovali sodelavci Arhiva Slovenije Janez Kos, Ivan Nemanič; Peter Ribnikar, Ema Umek in Jože Žontar, sodelavci Zgodovinskega arhivaLjubljane dr. Vlado Valenčič, Božo Otorepec in Traute Sežun, na območju mariborske regije sodelavci Pokrajinskega arhiva Maribor Jakob Richter, Antoša Leskovec in Andrej Švaljek in sodelavec Zgodovinskega arhiva Ptuj Anton Klasinc, na območju celjske regije Tone Kolšek iz Zgodovinskega arhiva Celje in Jakob Richter, na območju primorske regije pa sodelavec Škofijskega arhiva v Kopru France Kralj .

Ko smo sestavljali Vodnik, smo uvideli , da je potrebno evidentirati tudi tisto gradivo , ki je del fonda posameznih župnij , danes pa je v drugih arhivskih ustanovah. Zato je v tem Vodniku prikazano vse arhivsko gradivo, ki je nastalo pri poslovanju posameznih župnijskih uradov. Prikazani niso le spisi nekaterih gorenjskih župnij, ki se hranijo v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, ker so bili v neurejenem stanju in jih ni bilo mogoče evidentirati:

Nadškofijski arhiv v Ljubljani je v zadnjem času sklenil zbrati pri sebi gradivo župnij na svojem območju, ki je nastalo do leta 1920. To gradivo bodo torej raziskovalci mogli v prihodnje uporabljati pri njem.

Vodnik izdajamo v dveh zvezkih. Urejena sta po abecednem redu župnij v okviru posameznih veroizpovedi (rimskokatoliške, evangeličanske, pravoslavne). Temu sledijo popisi arhivskega gradiva šol, društev in drugih ustvarjalcev arhivskega gradiva, ki smo ga evidentirali v župnijskih arhivih, krajevno in osebno kazalo.

Pri popisu župnijskih arhivov navajamo osnovne podatke o ustanovitvi župnij in njihove današnje naslove. V popisu je gradivo razvrščeno v skupine: knjige, spisi, listine, fotografije,načrti. Takoj za oznako skupine stoji oznaka imetnika. Če navajamo le kratico ŽU pomeni, da je gradivo pri župnijskem uradu, ki je podan v naslovu. Če pa je gradivo pri drugem imetniku, smo zapisali njegovo oznako (npr. ŽU Koper-Župnijski urad Koper, NŠALJ-Nad-škofijski arhiv Ljubljana).

V okviru vsake skupine navajamo najprej gradivo, ki je še pri župnijskem uradu, nato pa gradivo, ki je v Arhivu SR Slovenije, v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani ali v drugih arhivih. V kolikor je bilo tako gradivo navedeno v Vodniku po arhivih Slovenije ali v Splošnem pregledu fondov Državnega arhiva LR Slovenije, navajamo strani, ki zadevajo to gradivo.

Med knjigami smo evidentirali zlasti kronike župnij, statuse animarum, urbarje, knjige bratovščin in družb, blagajniške in računske ter druge, ki pridejo v poštev za raziskave. Pri knjigah navajamo letnico prvega in zadnjega vpisa vanje, če pa se vanje še vpisuje, smo zapisali le letnico prvega vpisa s črtico(npr. kronika 1808-) . V primeru, da je več knjig enake vsebine in niso vpisi časovno prekinjeni, smo zapisali letnico prvega vpisa v prvo knjigo in zadnjega vpisa v zadnjo ter v oklepaju navedli število knjig(npr. status animarum 1808-1920 (5 knjig)). Če sta v eni knjigi vpisa dveh različnih vsebin (npr. oklici in oznanila), smo knjigo uvrstili v popisu po prvi vsebini, pri obeh pa označili časovni razpon (npr. oklici 1810-1820 in oznanila 1850-1860).

Spisi po večini niso urejeni, zato je bilo mnogokrat mogoče evidentirati le vsebinsko skupine spisov ali pa navesti le njihov časovni obseg. Pri spisih smo napisali vedno letnico najstarejšega spisa (npr. 1800-) , nato pa navajamo gradivo, razvrščeno po vsebinskih skupinah in po možnosti navajamo zraven še letnice najstarejšega in najmlajšega spisa. Menili smo, da bomo uporabniku najlaže posredovali predstavo o obsežnosti gradiva, če ga izrazimo v tekočih metrih.

Listine smo popisali s podatki, ki smo jih mogli ugotoviti v kratkem času. Pri načrtih smo zapisali, v kolikor so datirani in podpisani, še datum načrta in njegovega avtorja v oklepaju.

Gradivo, ki je nastalo pri drugih ustvarjalcih, a se nahaja v župnijskih arhivih, smo v Vodniku razvrstili po abecednem redu ustvarjalcev. Pri popisu gradiva pa smo se držali istih načel kot pri župnijskih arhivih.

Podatki, ki jih Vodnik navaja, so odraz stanja urejenosti župnijskih arhivov,zato sta tudi kvaliteta in podrobnost popisa različni. Menimo, da bo Vodnik v tej obliki dal pregled nad tem gradivom, ki je bilo doslej raziskovalcem znano le v manjši meri.

Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali, da smo popis opravili, tako arhivom, škofijskim ordinariatom, župnijskim uradom, posebna zahvala gre Kulturni skupnosti Slovenije in arhivom, ki so akcijo financirali.

Celotna vsebina vodnika je prevelika za editiranje v HTML dokumentu, zato je ne moremo prikazati. Razen tega je bilo v skeniranem besedilu preveč napak, ki so bile moteče in bi lahko zavajale. Za vsebino arhiva posamezne župnije poglejte v tiskano izdajo vodnika (v nekaterih knjižnicah in v vseh zgodovinskih arhivih) ali pa v Zgodovinski imenik župnij (kjer je snov nekoliko preurejena in dopolnjena s podatki o matičnih knjigah in še s številnimi drugimi zgodovinskimi podatki - zato, da je uporabnejša za rodoslovne namene).

Celotna vsebina vodnika je prevelika za editiranje v HTML dokumentu, zato je ne moremo prikazati. Razen tega je bilo v skeniranem besedilu preveč napak, ki so bile moteče in bi lahko zavajale. Za vsebino arhiva posamezne župnije poglejte v tiskano izdajo vodnika (v nekaterih knjižnicah in v vseh zgodovinskih arhivih) ali pa v Zgodovinski imenik župnij (kjer je snov nekoliko preurejena in dopolnjena s podatki o matičnih knjigah in še s številnimi drugimi zgodovinskimi podatki - zato, da je uporabnejša za rodoslovne namene).

Na vrh