Rodoslovje - prva stran

Slovensko  rodoslovno društvo

Kazalo:

	Rodovniki grških mitoloških oseb (Peter Hawlina)
	Rodoslovni dogodki(rojstvo, rodnost - poroka, družina, družinska srečanja - smrt, pokopališča...)
	Arhivsko gradivo, zanimivo za rodoslovne raziskave v zgodovinskem arhivu Ljubljana(Sonja Anžič)
	"Kranjci" iz arhiva Vicedomskega urada za Kranjsko (Lucijan Adam)
	Raziskave, ki mejijo na rodoslovje

Kranjci iz arhiva Vicedomskega urada za Kranjsko (Lucijan Adam)

Arhiv Vicedomskega urada za Kranjsko je začel nastajati v drugi polovici 13. stoletja. Leta 1267 je bil s strani deželnega kneza imenovan prvi vicedom za Kranjsko. Od takrat pa do 1747, ko je bil Vicedom ukinjen in ustanovljena Reprezentanca in komora, ki je mdr. morala končati nedokončane posle Vicedoma, se je nabralo ogromno papirja, ki ga dotlej ni nihče sistematično hranil. Prva sta sistematično pregledala in uredila arhiv Franc Pirschl in Kristijan Viljem Heil. Delo sta začela 1754 in ga v dobrem letu in četrt dokončala. Od takrat se postavitev ni bistveno spreminjala.

Za to priložnost sem se lotil prve škatle Vicedomskega arhiva v Arhivu Slovenije, ki sovpada s črko A in spada pod Cerkvene zadeve - Ecclesiastica. Zanimala so me predvsem imena ljudi, ki so navedena v spisih. Pri tem naj povem, da sem prepisal vsa imena izvzemši le Ferdinanda III. in Marijo Terezijo. Zbral sem jih po abecednem redu priimkov. Omembe navajam po straneh v škatli in ne kronološko kot je sicer to v navadi. Omembe so ločene s pikami. Strani so zapisane v oklepajih. če je neka oseba opravljala več funkcij in se je poleg imena v spisu nahajala tudi funkcija sem take omembe zbral pod v spisu navedeno funkcijo, ki jo napove zvezdica, znotraj funkcije si sledijo navedbe spet po straneh, od najmanjše do največje. Nazadnje je zapisana še rimska številka, ki pomeni delitev znotraj črke, pododdelke škatle. Tako imamo pod rimsko I. Patriarhija Oglej, II. Cerkev na Sv. Gori pri Zagorju, V. Župnija Tinjan, VI. Župnija Jesenice, VII. Kaplanija Postoja, IX. Avguštinci, X. Cerkev sv. Mateja v Hrastju pri Kranju in XI. Župnija Škocjan pri Turjaku. Namerno sem izpustil št. III. Cerkev sv. Lenarta na Jesenicah (449 - 468), ker gre za urbar iz leta 1512 in je potreben natančnejše obdelave. Manjkajoče številke pač niso imele zanimivih imen. Omeniti moram tudi izvrsten popis Vicedomskega Arhiva za Kranjsko, ki ga je naredila Majda Smole in je izhajal v seriji publikacij, ki jih izdaja Arhiv Slovenije.

Upam, da se bo v seznamu našlo za vsakega nekaj zanimivega.

Attems, Friderik grof, kranjski vicedom, 1660, maj 19, (435 - 438), I

Auersperg, Vajkard pl., 1598, avgust 13, (743 - 748), XI 1598, julij 16, (749 - 758), XI 1598, september 5, (759 - 766), XI 1598, julij 25, (771 - 778), XI

Barbo, Janez, pičanski škof, s. d., 1539 (sočasni prepis), (689 - 692), IX 1539, marec 21, (697 - 708), IX

Belcij, Janez, tinjanski župnik, 1613, julij 8, (485 - 486, 495 - 496), V s. d. (predložen 1613, december 30), (503 - 506), V s. d., (487 - 492), V 1614, januar 2, (507 - 510), V

Bellelli, Fulgencij, vizitator avguštinskega reda v notranji Avstriji, 1728, februar 14, (717 - 718), IX 1728, februar 28, (719 - 722), IX

Bertis, Jožef pl., duhovnik, 1736, avgust 22, (53 - 56), I

Bonmartini, Peter, poreški škof, 1613, julij 8, (485 - 486, 495 - 496), V

Brandolini, Frančišek, kanonik in vikar stolnega kapitlja v Trstu, dat. 1741, januar 27, (101 - 104), I 1741, februar 4, (111 - 114), I 1741, februar 11, (115 - 116), I

Brumatti, fiskal v Goriški, dat. 1736, julij 7, (3 - 52), I

Burgstall, Vincenc Karl, goriški deželni glavar, 1741, november 28, (87 - 88), I 1744, junij 24, (255 - 260), I * bivši deželni upravnik v Gradiški, 1744, julij 18, (263 - 266), I * goriški deželni upravnik in administrator, 1741, avgust 29, (81 - 82), I 1741, november 4, (85 - 86), I * goriški in gradiški deželni upravnik, 1741, julij 24, (153 - 154), I 1741, julij 20, (155 - 158), I 1741, junij 26, (prepis), (159 - 162), I 1741, avgust 16, (165 - 168), I 1742, januar 27, (195 - 198), I 1741, september 9, (217 - 220), I 1741, september 9, (221 - 222), I 1743, oktober 28, (274 - 250), I

Capello, kanonik, 1746, maj 7, (357 - 358), I

Cobenzl, Filip, kranjski deželni vicedom, s. d., (527 - 530), VI 1603, november 7, (531 - 534), VI 1604, februar 18, (539 - 540), VI 1604, april 15, (541 - 544), VI

Coronini grof, nadvojvodov vikar, 1746, maj 4, (335 - 356), I 1747, april 1, (425 - 430), I

Dento, Peter, oskrbnik samostana sv. Hieronima na Reki, 1539, marec 21, (697 - 708), IX

Dragota, Janez, kranjski deželski sodnik, 1598, september 4, (739 - 742), XI

Dürr, Sigmund pl., kranjski deželni vicedom, 1539, marec 21, (693 - 696), IX 1539, marec 21, (697 - 708), IX

Egkh, Sigmund baron, kranjski deželni upravnik, 1598, september 4, (739 - 742), XI 1598, avgust 13, (743 - 748), XI 1598, september 5, (759 - 766), XI 1598, oktober 3, (767 - 770), XI 1598, julij 25, (771 - 778), XI 1598, avgust 14, (779 - 780), XI 1598, avgust 14, (781 - 782), XI

Etoreo, kanonik, 1746, maj 7, (357 - 358), I

Fin Andrej baron de, tržaški glavar,1741, 21 januar, (95 - 100), I 1741, februar 4, (111 - 114), I 1741, februar 11, (115 - 116), I 1741, marec 11, (117 - 120), I

Fin, Anton baron de, deželni glavar v Gradiški, 1745, maj 15, (279 - 300), I 1745, november 3, (305 - 312), I 1746, april 16, (337 - 352), I 1746, december 19, (403 - 416), I * komisar za zbiranje denarja v podporo Gradiški, 1741, marec 6, (123 - 126), I

Fontanij, Hieronim, oglejski kanonik, 1741, november 28, (87 - 88), I

Forza, Fabijan della, oglejski kanonik, 1741, avgust 29, (81 - 82), I 1741, september 12, (83 - 84), I 1742, februar 23, (211 - 216), I

Francinič, Janez, župnik v Pazinu Starem, s. d. (predložen 1613, december 30), (503 - 506), V

Gall, Andrej, zakupnik gospostva čušperk, 1598, september 4, (739 - 742), XI

Hren, Tomaž, ljubljanski škof, 1598, julij 16, (749 - 758), XI

Huber, Janez, postojnski kaplan, 1713, junij 10, (565 - 568), VII

Jan, Volf, Auerspergov oskrbnik, 1598, september 5, (759 - 766), XI

Janez, katoliški župnik, 1598, avgust 13, (743 - 748), XI

Janez, modenski škof in papežev nuncij, s. d., 1539 (sočasni prepis), (689 - 629), IX

Janežič, Matej, 1598, avgust 13, (743 - 748), XI

Jurič, Niklas baron, kranjski deželni glavar, 1539, marec 21, (693 - 696), IX 1539, marec 21, (697 - 708), IX

Jurij, katoliški župnik, 1598, avgust 13, (743 - 748), XI

Khevenkhiller, 1598, julij 16, (749 - 758), XI

Khrall, Jurij, upravitelj, 1713, junij 10, (565 - 568), VII

Knezič, Franc, 1614, februar 17, (515 - 518), V

Kocmur, Janez, 1598, avgust 13, (743 - 748), XI

Kocmur, Jurij, 1598, avgust 13, (743 - 748), XI

Koprivec, Jernej, 1598, avgust 13, (743 - 748), XI

Koprivec, Matija, 1598, avgust 13, (743 - 748), XI

Kralj, Andrej, ljubljanski stolni prošt in radovljiški arhidiakon, s. d., (545 - 548), VI 1609, april 1, (549 - 552), VI 1609, julij 17, (553 - 556), VI

Lamberg, Andrej pl., kranjski deželni upravitelj, 1539, marec 21, (693 - 696), IX 1539, marec 21, (697 - 708), IX

Lanthieri, Anton grof, kranjski deželni vicedom, 1713, junij 10, (565 - 568), VII

Laus, Karl pl., duhovnik, 1736, avgust 22, (53 - 56), I

Lenart, katoliški župnik, 1598, avgust 13, (743 - 748), XI

Locatelli, Pavel, oglejski kanonik, 1743, oktober 28, (274 - 250), I

Lovrenc, stiški opat, 1598, julij 16, (749 - 758), XI

Maček, katoliški župnik, 1598, avgust 13, (743 - 748), XI

Margis, Peter, Anton, oglejski kanonik, 1741, november 4, (85 - 86), I

Martin, katoliški župnik, 1598, avgust 13, (743 - 748), XI

Mestri, Sertorij baron del, goriški in gradiški arhidiakon, 1741, januar 27, (105 - 110), I 1741, februar 4, (111 - 114) 1741, februar 11, (115 - 116), I

Moscon, Inocenc, zakupnik gospostva Bela Peč,1603, november 7, (531 - 534), VI 1604, februar 18, (539 - 540), VI s. d. (predložen 1609, julij 22), (557 - 560), VI

Muhovič, Krištof, jeseniški vikar, s. d., (527 - 530), VI 1603, november 7, (531 - 534), VI 1604, februar 18, (539 - 540), VI 1604, april 15, (541 - 544), VI s. d., (545 - 548), VI 1609, julij 17, (553 - 556), VI

Nadlir, Elija, 1595, april 28, (439 - 448), IUS-INFO

Novak, Luka, škocjanski župan, 1598, avgust 13, (743 - 748), XI

Panitzol, Jožef, kranjski deželni vicedom, 1613, s. d., (487 - 492), V 1613, november 5, (497 - 500), V 1614, januar 2, (507 - 510), V 1624, februar 24, (511 -514), V 1614, februar 17, (515 - 518), V s. d., (519 - 522), V s. d., (545 - 548), VI 1609, april 1, (549 - 552), VI 1609, julij 17, (553 - 556), VI

Per, Janez, 1598, september 4, (739 - 742), XI 1598, september 5, (759 - 766), XI

Peterlin, Primož, katoliški župnik, 1598, avgust 13, (743 - 748), XI

Piscatori, Andrej, škocijanski župnik, 1598, avgust 13, (743 - 748), XI

Primožič, Janez, opat avguštinskega samostana sv. Hieronima na Reki, s. d. 1538, (573 - 626), IX s. d. 1539, (627 - 650), IX s. d., (673 - 684), IX s. d., 1539 (sočasni prepis), (689 - 692), IX 1539, marec 21, (697 - 708), IX

Rabatto, Anton grof, goriški deželni glavar, 1736, julij 7, (3 - 52), I 1740, september 5, (57 - 64), I 1740, november 8, (65 - 74), I 1741, marec 8, (89 - 92), I 1741, april 24, (145 - 146), I 1741, julij 21, (149 - 152, 163 - 164), I 1741, julij 24, (153 - 154), I

Rabatto, Jožef pl., kranjski deželni vicedom, s. d. (predložen 1609, julij 22), (557 - 560), VI 1596, september 18, (725 - 736), X 1598, september 4, (739 - 742), XI 1598, julij 16, (749 - 758), XI 1598, september 5, (759 - 766), XI 1598, oktober 3, (767 - 770), XI 1598, julij 25, (771 - 778), XI 1598, avgust 14, (779 - 780), XI 1598, avgust 14, (781 - 782), XI

Rapicij, Dominik, tinjanski kanonik, 1613, julij 8, (485 - 486, 495 - 496), V s. d., (487 - 492), V s. d. (predložen 1613, december 30), (503 - 506), V 1614, januar 2, (507 - 510), V

Romanij, Arzenij, Filip, fiskal v Gradiški, 1741, avgust 29, (81 - 82), I 1741, november 4, (85 - 86), I 1741, november 28, (87 - 88), I 1743, oktober 28, (274 - 250), I 2

Romanij, Ludovik, Feliks, cesarski vikar, sekvestor imetja oglejskega kapitlja, 1741, september 9, (217 - 220), I 1741, november 25, (239 - 240), I 1744, julij 18, (263 - 266), I 1744, avgust 5, (267 - 270), I 1744, avgust 14, (273 - 280), I 1744, september 16, (281 - 284), I 1746, maj 4, (335 - 356), I 1746, julij 6, (365 - 376), I * oglejski kanonik, 1741, september 30, (227 - 230), I 1741, oktober 21, (233 - 236), I 1741, december 8, (241 - 244), I *oglejski vikar, 1741, marec 6, (123 - 126), I 1741, marec 25, (133 - 136), I 1741, april 19, (139 - 142), I 1741, april 24, (145 - 146), I

Sara, Domicijan, upravitelj reškega glavarstva, sin reškega glavarja, 1540, julij 15, (713 - 716), IX

Sara, Hieronim de, reški glavar, s. d. 1539, (627 - 650), IX s. d. 1539, (651 - 672), IX s. d., (673 - 684), IX s. d. 1539, (685 - 688), IX 1539, marec 21, (693 - 696), IX 1539, marec 21, (697 - 708), IX

Schiaberge, Ignacij, jezuit, 1741, januar 27, (105 - 110), I

Schönfeld, Peter, Anton Morelli pl., plačilni mojster, dat. 1746, april 14, (325 - 332), I

Schönfeld, Peter, Anton, Morelli pl., 1741, marec 11, (117 - 120), I 1741, marec 6, (123 - 126), I 1741, julij 21, (149 - 152, 163 - 164), I 1741, julij 20, (155 - 158), I 1741, junij 26, (prepis), (159 - 162), I

Serafin, Hieronim, reški kirurg, 1539, marec 21, (697 - 708), IX

Sernuša, Martin, 1604, april 15, (541 - 544), VI

Strassold, Orfej pl., kranjski vicedom, 1640, november 5, (431 - 434), I

Suard, Ludvik Kamil, kranjski vicedom, 1595, april 28, (439 - 448), IUS-INFO

Thurn - Valsassina, Franc, Sigfrid grof, kranjski deželni vicedom, 1728, februar 28, (719 - 722), IX

Tomasini, Mark, duhovnik, 1736, avgust 22, (53 - 56), I Tomasini, Peter, Anton, arhidiakonov kancler v Gradiški, 1736, julij 7. (3 - 52), I 1736, avgust 22, (53 - 56), I

Vecchi, Frančišek, 1741, januar 27, (105 - 110), I

Vinturini, Jakob, duhovnik, dat. 1736, avgust 22, (53 - 56), I

Vurcer, Tomaž, kmet, podložnik župnije Bela Peč, 1604, april 15, (541 - 544), VI

Wachsenstein, Bernardin, Barbo pl., kranjski deželni odbornik, upravitelj pazinske grofije, s. d. (predložen 1613, december 30), (503 - 506), V 1614, januar 2, (507 - 510), V 1624, februar 24, (511 -514), V

Wolfinger, Janez, predikant, 1598, september 5, (759 - 766), XI

Znojilšek, Janez, 1598, avgust 14, (779 - 780), XI *škocjanski župnik, 1598, september 4, (739 - 742), XI * župnik, 1598, julij 16, (749 - 758), XI * Auerspergov predikant, 1598, september 5, (759 - 766), XI 1598, julij 25, (771 - 778), XI *predikant, 1598, avgust 14, (781 - 782), XI 

Arhivsko gradivo, zanimivo za rodoslovne raziskave v zgodovinskem arhivu Ljubljana (Sonja Anžič)

V prispevku želim predstaviti predvsem dve zvrsti arhivskega gradiva, ki ga hranimo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana in sta zanimivi za rodoslovne raziskave: popisne in zglaševalne pole prebivalstva mesta Ljubljane.

I) Popisne pole prebivalstva mesta Ljubljane

Ta zvrst arhivskega gradiva je zaradi množice podatkov, ki nam jih nudi, zelo pomembna in zanimiva ne samo za zgodovinske raziskave socialnih, družbenih in gospodarskih razmer nekega obdobja, temveč tudi za rodoslovne raziskave.

Popisi prebivalstva, v preteklosti imenovani ljudska štetja, so se, tako kakor tudi še danes, izvajali zaradi praktičnih potreb državne uprave, ki zahteva razne podatke o svojih državljanih. Da imajo ljudska štetja že precejšnjo tradicijo, saj so se vršila že v stoletjih pred Kristusom, nam govorijo razni zgodovinski viri (o zgodovini popisov različnih oblik in namenov je pisal Lojze Pipp: O zgodovini statistike, ljudskih štetij in popisov prebivalstva, Kronika slovenskih mest, letnik I, leto 1934, str.195 in 306). Tu velja omeniti, da sicer vemo, da so se popisi izvajali, ohranjeni so tudi sumarni podatki, ki so bili dobljeni na podlagi popisov, toda konkretni material, ki je nastajal pri popisih, pa večinoma do 19. stoletja ni ohranjen.

Ob popisih prebivalstva so se izpolnjevale popisne pole, ki so imele točno določene razdelke z navodili, kako se le-ti izpolnjujejo. Najstarejše ohranjene popisne pole, ki jih hrani Zgodovinski arhiv segajo v leto 1830 in zajemajo ljudi, ki so takrat prebivali na območju mesta Ljubljane in v njenih predmestjih. Imenovale so se 'Aufnahms=Bogen'. Za vsako hišo posebej je bila izpolnjena ena popisna pola. V tistem času je bilo skoraj pravilo, da je več družin živelo v eni hiši, zakaj le-te so bile vsaj v mestih dokaj velike. Razdelki popisnih pol so pisani v nemškem jeziku v gotski pisavi. Samo vsebino pol lahko razdelimo na 3 dele. Prvi del, ki je po mojem mnenju najbolj zanimiv za rodoslovce obsega naslednje razdelke: hišno številko, ime hišnega lastnika, imena stanovalcev, poleg katerih je običajno pripisano tudi sorodstveno ali katerokoli drugo razmerje do lastnika (npr.: žena, sin, hči, oskrbovanec, služkinja, najemnik itd.), sledi letnica rojstva vsakega vpisanega, posestno stanje (velikost polj, vinogradov, travnikov, gozdov in pašnikov) z navedbo zemljiškega in hišnega davka ter pridobnine. Drugi del vsebuje t.i.. klasifikacijo moškega spola, kjer se še enkrat statistično popišejo moški prebivalci in tretji del, kjer so razdelki z označbami podatkov o številu ženskih stanovalk, domačih stanovalcev, nenavzočih in na koncu je še prostor za opombe.

Naslednji popis prebivalcev mesta Ljubljane je bil potem narejen zopet leta 1857, in sicer na podlagi cesarjevega ukaza z dne 23. marca 1857. Popisne pole nosijo oznako 'Anzeigezettel', pisane so prav tako v nemškem jeziku v gotski pisavi. Glede popisnih razdelkov se razlikujejo od prejšnjih predvsem v tem, da se sedaj ne pojavlja več 'klasifikacija moškega spola', pojavita pa se dva nova razdelka: vera in popis živine. Tako v popisnih polah iz 1857. leta lahko dobimo naslednje podatke: ime in priimek stanovalca oziroma stanovalke, leto, mesec in dan rojstva (največkrat je sicer izpolnjeno samo leto in včasih tudi mesec, dočim dneva skoraj ni zaslediti), vero, poklic oziroma položaj v družbi, stan, prebivališče, navzoč ali nenavzoč, opombe inše stanje živine (vrsta in število).

Čez dvanajst let, 29. marca 1869, je bil sprejet nov Zakon o ljudskem štetju. V petih členih je določal nasledje:
1) da se v letu 1870 izvede ljudsko štetje po tem ukazu (predpisu) in to glede na stanje na dan 31. decembra 1869
2) da se istočasno s štetjem prebivalstva izvrši tudi popis živine
3) da se drugo štetje po tem predpisu izvrši za stanje na dan 31. decembra 1880 in tako naprej vsakih deset let
4) da s sprejetjem tega zakona preneha veljati cesarjev ukaz (odredba) z dne 23. marca 1857 in z njim tudi predpisi o ljudskem štetju
5) da je minister za notranje zadeve pooblaščen za izpolnjevanje tega zakona.

Tem členom je sledil predpis, kako se opravi štetje. Pod poglavjem A so bili navedeni paragrafi, ki so govorili o pripravah na štetje. Kot predpogoj, da se je štetje lahko izvedlo, je morala biti vsaka hiša numerirana oziroma oštevilčena, zato so paragrafi navajali različne načine oštevilčenja. Pod paragrafom B pa so bili navedeni postopki, ki so zelo natančno določali, kako naj se izvede štetje. Vsak hišni lastnik ali njegov namestnik je dobil določeno število popisnih pol in še kazalo zbranih naznanilnic. Popisne pole tudi tokrat nosijo naziv 'Anzeigezettel'. Pisane so v nemškem in slovenskem jeziku z dokaj obsežnimi navodili za vsak razdelek, ki ga je bilo potrebno v naznanilnici izpolniti. Razdelki so naslednji: ime (tu se navaja priimek, krstno ime, plemiški pridevek in stopnja plemstva), spol, rojstno leto, vera, stan, poklic oziroma delo, s katerim se kdo ukvarja, rojstni kraj, domovinstvo, pričujoč, nepričujoč in opombe. Nadalje je popisana živina pod razdelki: konji (žrebci, kobile, skopljenci, žrebeta do izpolnjenega 3. leta), mule in mezgi, osli, goveja živina (biki, krave, voli, teleta do izpolnjenega 3. leta, bivoli), ovce, koze, prašiči in panji čebel. Lastnik hiše je moral naznanilnice razdeliti vsem družinskim gospodarjem ali posameznikom, ki niso imeli družine, so pa živeli v njegovi hiši. Ti so jih morali izpolniti v januarju, hišni lastnik pa jih je nato zbral, izpolnil kazalo zbranih naznanilnic in s podpisom odgovarjal za pravilnost navedb v naznanilnicah.

Kot je predpisoval zgoraj omenjeni cesarjev zakon, so se popisi prebivalstvaizvajali potem na vsakih deset let. Razdelki se, če gledamo po podatkih, ki so zanimivi za rodoslovne raziskave, pri naslednjih popisih niso bistveno spremenili. Omenila bi samo še dva nova razdelka, ki se pojavita v popisnih polah od leta 1880 dalje: občevalni jezik in zaslužki popisanega.

Glede na predstavljeno gradivo želim poudariti še to, da popisi prebivalstva kažejo na stanje, kakršno je bilo na dan, ko se je popis vršil. Včasih se med dvema popisoma ne more najti kontinuitete, pa čeprav so popisane osebe živele ves čas v Ljubljani, ker so nam pač zamolčani dogodki, ki so se zgodili v obdobju med dvema popisoma.

II) Zglaševalne pole mesta Ljubljane

Zglaševalne pole so nastajale po letu 1850, ko se je začela razvijati moderna občinska uprava. Vsi prebivalci določene občine (tako tudi mesta Ljubljane) so morali biti zglašeni oziroma prijavljeni pri določenem občinskem uradu. Občani so morali pri tem uradu prijavljati tudi vsakokratne selitve, pa čeprav so ostali v isti občini. Tako je bila za vsakega prebivalca občine izpolnjena zglaševalna pola z naslednjimi razdelki: ime in priimek, vera, stan, poklic oziroma delo, ki ga opravljajo, kraj rojstva, domovinska pravica in navedba listine, ki izkazuje njihovo domovinstvo. Tem razdelkom sledijo zaznamki vseh sprememb bivališč dotične osebe.

V Zgodovinskem arhivu hranimo dve seriji opisanih zglaševalnih pol: starejšo, ki obsega čas avstrijske države in novejšo, ki zajema čas stare Jugoslavije. Poleg teh zglaševalnih pa so nastajale tudi rodbinske pole, kjer najdemo podatke za cele družine, vendar ta serija ni v celoti ohranjena.

Na podlagi predstavljenega arhivskega gradiva, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, upam, da ste tudi vi, spoštovani rodoslovci, pridobili kakšno idejo ali pot, ki vas bo pri vaši raziskovalni dejavnosti pripeljala do željenega zaključka. 

Na vrh