Pravila Slovenskega rodoslovnega društva (PDF )
Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju (PDF )

Na osnovi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št.: 61/06), je Zbor članov Slovenskega rodoslovnega društva 08.05.2007 sprejel dopolnjena:

P R A V I L A

Slovenskega rodoslovnega društva

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ime društva je »SLOVENSKO RODOSLOVNO DRUŠTVO« (v nadaljevanju: društvo). Ustanovljeno je bilo 15. marca 1995.

Za nastopanje društva bo društvo po potrebi uporabljalo tudi prevedeno ime:

- v angleščini: »Slovenian Genealogical Society«

- v nemščini: »Slowenischer Verein Für Genealogie«.

Dokler ne bo imelo društvo stalnih društvenih prostorov, je sedež društva vsakokraten naslov predsednika društva, oziroma naslov, ki ga ob izvolitvi določi novi predsednik in odobri zbor članov. Trenutno je naslov društva Lipica 7, 4220 Škofja Loka.

2. člen

Društvo je prostovoljno združenje ljubiteljev in raziskovalcev na področju rodoslovja.

3. člen

Društvo deluje na območju celotne države Slovenije.

4. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

5. člen

Društvo ima svoj žig. Žig društva je pravokotne oblike, velik 4,5 x 1,5 cm z napisom SLOVENSKO RODOSLOVNO DRUŠTVO. Vsak izvod društvenega žiga ima zaporedno številko.

Društvo po potrebi uporablja tudi pečat, ki je ustrezen posnetek društvenega grba, katerega določi upravni odbor.

6. člen

Društvo se lahko včlani ali kako drugače povezuje v rodoslovna združenja v Sloveniji in v tujini.

Po potrebi se društvo povezuje tudi z društvi, katerih dejavnost vsebinsko podpira oziroma dopolnjuje rodoslovna raziskovanja oziroma so jim zelo blizu (društva zgodovinarjev, grboslovcev, zastavoslovcev ipd.).

7. člen

Delovanje društva je javno. Društvo obvešča o svojem delovanju širšo in ožjo javnost.

Ožjo javnost obvešča prek internega glasila, vabil, pisnih sporočil, z ustnim seznanjanjem na članskih srečanjih in na druge ustrezne načine. Zapisniki društva so kadarkoli dostopni na vpogled članom društva.

Širšo javnost seznanja s svojim delom preko javnih društvenih srečanj, z objavljanjem po internetu, z obveščanjem novinarjev oziroma javnih glasil, z javnimi predstavitvami, razstavami in na druge ustrezne načine.

Javnost dela zagotavlja predsednik društva.

8. člen

Namen društva je spodbujati in podpirati raziskave na področju rodoslovja ne glede na to ali gre za družinsko, znanstveno ali kakšno drugačno raziskovanje.

Po potrebi bo društvo podpiralo tudi raziskave in delovanja, ki so vsebinsko ali metodološko povezani z rodoslovjem, kot npr. raziskovanje imen (onomatologija), stare pisave, arhivarstvo, grboslovje (heraldika), pečatoslovje (sfragistika), zastavoslovje, uporaba informacijske tehnologije na področju arhiviranja, zgodovinskih ved ipd.

Morebitne materialne koristi iz društvenih akcij so last društva. Sredstva društva se uporabljajo skladno s temi pravili.

Člani društva ne dobivajo nobenih prejemkov iz sredstev društva razen za povračilo nastalih materialnih stroškov pri izpolnjevanju nalog za društvo na podlagi sklepov organov društva. Povračila za izdatke v zvezi z dejavnostjo društva morajo biti v skladu z dejanskimi izdatki.

9. člen

Dejavnost društva je v pretežnem delu nepridobitna. Društvo opravlja tudi pridobitno dejavnost, ki je povezana s cilji in nalogami društva. Med te vrste dejavnosti je razumeti izdajo in prodajo revij ter literature s področja rodoslovja, organiziranje predavanj ali tečajev za nečlane društva ipd.

10. člen

Cilji društva se uresničujejo zlasti s temi dejavnostmi:

- redna društvena srečanja (po možnosti z vnaprej najavljeno strokovno temo);

- izdajanje društvenega glasila;

- prirejanje predavanj in razstav;

- strokovne ekskurzije;

- podpiranje sodelovanja med člani društva pri raziskavah, ki imajo skupen pomen za dva ali več članov;

- razvijanje zavesti o narodno-kulturnem pomenu raziskovanja in varovanja rodoslovnega gradiva;

- spodbujanje vseh oblik organiziranega rodoslovnega raziskovanja; dajanje pobude in pomoč pri organiziranju društvenih podružnic v Sloveniji in med Slovenci v tujini;

- promocija rodoslovnega raziskovanja med mladimi;

- dajanje nasvetov neorganiziranim rodoslovnim skupinam in posameznikom (na njihovo željo);

- izdajanje rodoslovne literature, metodoloških pripomočkov, rodoslovnih prikazov in podobnih del s področja rodoslovja;

- prirejanje tečajev in drugih oblik usposabljanja za rodoslovno raziskovanje (tudi računalniško);

- negovanje slovenskega izrazoslovja na področju rodoslovja;

- izmenjava društvenih in drugih rodoslovnih gradiv z drugimi društvi in inštitucijami; skrb za rodoslovno knjižnico, ki naj bi bila dostopna čim širšemu krogu zainteresiranih;

- negovanje pravne zavesti o varovanju osebnih podatkov in zasebnosti pri rodoslovnih raziskavah;

- sodelovanje z arhivi vseh vrst, pri čemer je eden temeljnih motivov društva odpiranje arhivovskih gradiv, obdelava in objavljanje virov;

- sodelovanje z zgodovinarskimi strokami zaradi medsebojne izmenjave in bogatitve na področju metodologije in vsebine raziskav.

11. člen

Izdajanje društvene revije DREVESA je širšega družbenega pomena. To je razlog, da bo društvo vložilo vlogo za pridobitev statusa društva v javnem interesu.

Društvo se bo udeležilo javnih razpisov za pridobivanje državnih sredstev namenjenih izdajanju periodičnih publikacij med katere uvrščamo revijo DREVESA. Da bo prijava na javne razpise možna, bo društvo sprejelo Pravilnik o urejanju in izdajanju revije DREVESA, kot to zahteva 12 člena zakona o medijih (Uradni list RS, 35/01).

12. člen

Če član društva želi v javnosti strokovno nastopiti v imenu društva oziroma pod pokroviteljstvom društva, mora s tem seznaniti predsednika društva. Kot strokovno nastopanje se štejejo predavanje, objava strokovnega dela in podobno. Kot nastopanje v javnosti se ne šteje delovanje med člani društva.

Predsednik društva sme v primeru iz prejšnjega odstavka zahtevati predhodno strokovno recenzijo nastopa, ki jo opravi upravni odbor ali od njega imenovana komisija. Član društva mora upoštevati predloge v strokovni recenziji.

II. PODRUŽNICE IN SEKCIJE SLOVENSKEGA RODOSLOVNEGA DRUŠTVA

13. člen

Društvo bo spodbujalo ustanavljanje podružnic SLOVENSKEGA RODOSLOVNEGA DRUŠTVA v Sloveniji in med Slovenci v tujini. Podružnice so oblika društvenega dela, organizirane po teritorialnem načelu. V podružnico se vključujejo člani, ki želijo v njej delovati zaradi stalnega prebivališča ali dela na določenem območju oziroma zaradi rodoslovno-raziskovalnih interesov na tem področju.

Podružnico ustanovi upravni odbor, ko ugotovi, da njeno ustanovitev želi skupina članov.

Podružnica ni pravna oseba, deluje pod imenom društva, z dodatkom podružničnega imena ter skladno s pravili tega društva.

Najvišji organ podružnice je zbor članov podružnice, ki ima naslednje naloge:

- skrbi za izvajanje društvenih dejavnosti (iz 9. člena teh pravil), ki se nanašajo na območje podružnice;

- sprejme poslovnik za svoje delo;

- imenuje in razreši vodjo podružnice in njegovega namestnika;

- imenuje in razreši odbor podružnice;

- obravnava vse društvene zadeve in v zvezi s tem daje predloge, pobude in pripombe.

Zbor članov podružnice se sestane najmanj enkrat letno, obvezno pa pred sklicem zbora članov društva.

Podružnico vodi odbor podružnice. Število članov odbora, njihovo mandatno dobo in pristojnosti določa poslovnik podružnice.

Podružnica preneha z delom:

- če tako sklene tri četrtine članov podružnice;

- če tako odloči upravni odbor.

14. člen

S sklepom zbora članov društva in upravnega odbora se ustanovi sekcija društva. Njeni člani so lahko le člani društva.

Sekcije niso pravne osebe in zanje v celoti veljajo ta pravila. Sekcije so oblika vsebine dela in se ustanovijo zaradi lažjega uresničevanja skupnih interesov skupine članov, kot npr.:

- vsebinsko: skupna področja raziskovanja;

- krajevno: raziskovanje na določenem geografskem območju;

- metodološko: razvijanje podobnih načinov dela;

- drugo: uporaba računalnika in drugih informacijskih tehnologij itd.

III. ČLANSTVO

15. člen

Član društva je lahko vsaka fizična oseba, ne glede na državljanstvo ali prebivališče.

Član društva je lahko tudi pravna oseba, katere pretežna dejavnost je sorodna dejavnosti društva.

16. člen

Članstvo v društvu je prostovoljno. Oseba, ki želi postati član društva, podpiše pristopno izjavo, s katero sprejme društvena pravila in obveznost, da se bo ravnal po njih. Član mora biti ob sprejemu seznanjen s pravili društva.

Član društva je lahko postane tudi tujec. Član podružnice je lahko le član društva.

O včlanitvi pravne osebe v društvo odloča upravni odbor društva.

17. člen

Pravice članov so:

- da sodeluje pri vseh akcijah društva;

- da na predpisan ali dogovorjen način uporablja društveno opremo, prostore, literaturo in drugo gradivo;

- da dajejo pobude in predloge za delovanje društva in njegovih organov;

- da volijo in so izvoljeni v organe društva.

18. člen

Dolžnosti članov so:

- da spoštujejo ta pravila in sklepe organov društva;

- da z osebnim prizadevanjem in vzorom pripomorejo k uresničevanju ciljev društva;

- da po svojih zmožnostih in interesih sodelujejo pri akcijah društva;

- da skrbijo za premoženje, opremo, strokovno in drugo gradivo, ki je last društva;

- da plačujejo članarino.

19. člen

Častni član društva lahko postane oseba, katere delovanje je posebno pomembno za rodoslovno raziskovanje ali društvo. Častnega člana imenuje zbor članov. Častni član ima v vsem položaj rednega člana razen, da ne plačuje članarine in drugih obveznosti rednih članov.

Pravne in fizične osebe so lahko donatorji in sponzorji (simpatizerji), s katerimi se sklene sporazum (pogodba) o medsebojnih pravicah in obveznostih.

Častnemu članu, donatorju in sponzorju (simpatizerju) ni treba plačevati članarine.

20. člen

Članstvo v društvu preneha:

- z izstopom: če član poda izstopno izjavo upravnemu odboru. Upravni odbor sme glede na obveznosti posameznika odločiti, da preneha članstvo po preteku določenega časa od pisne izstopne izjave, vendar najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je upravni odbor prejel izjavo. Do tega roka mora član izpolniti vse zapadle obveznosti;

- z izključitvijo: na podlagi odločitve častnega razsodišča;

- s črtanjem: če kljub opominu ne plača članarine za tekoče leto (izvrši upravni odbor);

- s smrtjo.

21. člen

Letno članarino določi zbor članov. Članarino za tekoče leto je treba plačati najkasneje do 28. februarja tekočega leta. Pri vstopu ali izstopu iz članstva med letom je treba poravnati polno članarino za tekoče leto.

IV. ORGANI DRUŠTVA

22. člen

Organi društva so:

- zbor članov;

- upravni odbor;

- nadzorni odbor;

- častno razsodišče.

Zbor članov in upravni odbor lahko imenujeta za čas svojega mandata komisije in druga delovna telesa. Čas in vsebino dela teh teles določa organ, ki jih je imenoval.

23. člen

Zbor članov je najvišji organ društva. Voli vse ostale organe društva.

Zbor članov sestavljajo vsi redni in častni člani, če imajo status rednega člana društva.

24. člen

Odločanje na (občnem zboru) zboru članov:

Zbor članov je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov. Če ob predvidenem začetku zbor članov ni sklepčen, se začetek odloži za pol ure, nakar zbor veljavno sklepa, če je prisotnih vsaj 10 članov.

Zbor članov sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov. Če se glasuje o spremembi pravil ali o prenehanju delovanja društva, je sklep sprejet, če zanj glasuje 2/3 prisotnih članov.

Način glasovanja vsakokrat določi zbor članov. Člani lahko svoje glasove pošljejo pisno ali pa za glasovanje pooblastijo drugega člana. Posamezen član ne more biti pooblaščen za glasovanje več kot 2 glasov, razen če gre za pooblaščenca članov podružnice. Morebitna navodila za glasovanje v pooblastilu so obvezujoča.

Zbor članov odpre predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa eden od pooblaščenih članov upravnega odbora. Nato prevzame vodenje zbora izvoljeno delovno predsedstvo, ki po potrebi predlaga zboru potrebna imenovanja posameznikov in delovnih teles za izvedbo zbora (zapisnikar, overovatelja zapisnika, volilna komisija, verifikacijska komisija ipd.).

Zapisnik zbora članov podpišejo predsedujoči zbora, zapisnikar in dva overitelja zapisnika.

25. člen

Vsak sklic zbora članov mora biti objavljen hkrati s predloženim dnevnim redom in gradivom vsaj sedem dni pred dnevom sklica v pisni ali elektronski obliki

Redni letni zbor članov skliče upravni odbor enkrat letno najkasneje do 15. marca. Redni zbor članov mora odločati najmanj o PROGRAMU DELA za tekoče leto ter LETNEM POROČILU za preteklo leto. Tako program dela kot letno poročilo vsebujeta vsebino delovanja društva in finančne podatke

Izredni zbor članov skliče upravni odbor po svoji presoji ali na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo petnajstih članov. Izredni zbor članov mora biti sklican najkasneje v mesecu dni po prejeti zahtevi, sicer lahko skliče izredni zbor članov tisti, ki je sklic zahteval. Izredni zbor članov sklepa samo o stvari, za katero je sklican.

26. člen

Zbor članov sme z večino glasov prisotnih skleniti, da bo del ali celoten dnevni red zaprt.

27. člen

Delovno področje zbora članov:

- sklepa o predloženem dnevnem redu;

- sprejema pravila (tudi spremembe in dopolnitve) in druge splošne akte društva;

- voli in razrešuje upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče;

- odloča o prenehanju ali združitvi društva;

- sprejema letni program dela društva, višino članarine in finančni načrt društva;

- potrjuje LETNO POROČILO o delovanju društva za preteklo leto;

- dokončno odloča o pritožbah proti sklepom upravnega odbora, nadzornega odbora ali častnega razsodišča;

- imenuje častne člane društva;

- sklepa o poročilih upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča;

- sklepa o nakupu ali odtujitvi nepremičnin.

28. člen

Upravni odbor šteje 5, 7 ali 9 članov, ki jih izvoli zbor članov za dobo štirih let. Izvoljeni člani so lahko brez omejitev ponovno izvoljeni v upravni odbor in druge organe društva. Zbor članov v času mandata upravnega odbora lahko nadomesti največ 1/3 članov.

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov. Sestaja se po potrebi. Sklicuje ga predsednik društva, ki je po funkciji predsednik upravnega odbora.

Upravni odbor smejo sklicati tudi trije njegovi člani.

Upravni odbor je sklepčen, če je na sestanku prisotna večina članov.

29. člen

Delovno področje upravnega odbora:

- neposredno skrbi za uresničevanje ciljev in nalog društva;

- upravlja društvo in njegovo tekoče poslovanje med dvema zboroma članov;

- svetuje predsedniku društva in mu nalaga posamične naloge;

- predlaga program dela in letno poročilo društva;

- imenuje tajnika in blagajnika, ki nista nujno člana upravnega odbora;

- skrbi za materialno-finančno poslovanje in sredstva društva;

- skrbi za redno izhajanje biltena društva;

- skrbi za promocijo društva;

- med izvoljenimi člani odbora imenuje predsednika in podpredsednika društva;

- odloči o ustanovitvi podružnice društva;

- organizira delovanje društvene knjižnice;

- sklicuje zbor članov in mu poroča o svojem delu;

- imenuje stalne in občasne komisije oziroma delovna telesa za izvedbo posamičnih akcij;

- pripravlja predloge za splošne akte društva;

- določi uporabnike žigov društva in njihove zaporedne številke.

30. člen

Predsednik društva je hkrati predsednik upravnega odbora. Predsednika imenuje upravni odbor med tistimi tremi člani upravnega odbora, ki so prejeli največ glasov. Če je zaradi izenačenega števila prejetih glasov na prvih treh mestih več članov upravnega odbora, so kandidati za predsednika vsi člani odbora na teh mestih. Predsednik društva zastopa društvo in vodi njegovo delo.

V odsotnosti predsednika opravlja njegove naloge podpredsednik, če je odsoten tudi podpredsednik, pooblasti upravni odbor za začasno delo predsednika enega od članov upravnega odbora.

31. člen

Zbor članov imenuje tri člane nadzornega odbora in njihove namestnike, ki pa ne smejo biti člani upravnega odbora. Nadzorni odbor sam izvoli predsednika.

Naloge nadzornega odbora so:

- nadzor nad delom vseh izvršilnih organov društva;

- spremlja in nadzira finančno poslovanje društva;

- zboru članov poda mnenje o PROGRAMU DELA in LETNEM POROČILU društva.

Člani in organi društva so dolžni nadzornemu odboru omogočiti dostop do vseh podatkov, ki so v zvezi z delovanjem društva.

Nadzorni odbor je odgovoren zboru članov in mu mora poročati vsaj enkrat v koledarskem letu. Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsaj trije člani in, če za sklep glasujeta vsaj dva člana odbora.

32. člen

Za disciplinsko kršitev člana društva se šteje:

- huda malomarnost ali namenoma storjeno dejanje, s katerim se pri rodoslovnem delovanju povzroči škoda javnemu arhivskemu gradivu;

- kršitev sklepa društvenega organa;

- nepooblaščeno javno nastopanje pod imenom društva, ki škodi interesom društva;

- zavestno oviranje dela društva ali drugo dejanje, ki huje prizadene interese ali ugled društva.

O disciplinskih kršitvah odloča tričlansko častno razsodišče na pisno in obrazloženo pobudo upravnega odbora ali nadzornega odbora ali najmanj 10 članov društva.

Razsodišče izvoli zbor članov za enak mandat kot ostale organe društva. Člani razsodišča imajo namestnike. Izvoljeni člani imenujejo izmed sebe predsednika. Pri odločanju morajo biti prisotni trije člani razsodišča.

Razsodišče je odgovorno zboru članov.

Postopek o disciplinskih prekrških ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme zbor članov.

Častno razsodišče lahko izreče naslednje ukrepe:

- opomin,

- javni opomin,

- izključitev.

O pritožbah zoper ukrepe častnega razsodišča odloča na svojem prvem naslednjem sklicu (občni zbor) zbor članov.

V. MATERIALNO-FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA

33. člen

Prihodki društva so:

- članarina,

- donacije,

- dotacije sponzorjev,

- javna sredstva,

- prihodki od prireditev,

- prihodki od založniške dejavnosti,

- drugi prihodki.

34. člen

Premoženje društva upravlja upravni odbor. O nakupu, odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin odloča zbor članov.

O nakupu in odtujitvi premičnin odloča upravni odbor. Premično premoženje se vodi v registru osnovnih sredstev in drobnega inventarja.

Register knjižnega fonda vodi knjižničar oziroma knjižnica, s katero društvo sklene dogovor o upravljanju knjižnega fonda.

35. člen

Društvo zagotavlja podatke o svojem finančno-materialno poslovanju na način in v obliki, določenem v pravilniku o finančno materialnem poslovanju. Podatki se izkazujejo v skladu s slovenskim računovodskim standardom za društva (SRS 33) in upoštevanjem določil uvoda v slovenske računovodske standarde, ki ga sprejme pooblaščena organizacija.

Letno poročilo društva, ki ga obravnava in sprejme zbor članov društva, mora prikazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju društva ter mora biti sestavljeno v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in določbami pravilnika o finančno-materialnem poslovanju.

Finančno poslovanje se odvija preko transakcijskega računa. Denarna sredstva v blagajni društva vodi blagajnik, ki tudi poroča o finančnem poslovanju upravnemu odboru.

36. člen

Finančne in materialne listine podpisujeta blagajnik in predsednik društva.

Odredbodajalec je predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali izvoljeni član upravnega odbora, ki ga za določen čas imenuje upravni odbor.

Delo blagajnika je javno. Vsak član društva lahko zahteva vpogled v finančno in materialno poslovanje društva. Blagajnik mora nuditi vse zahtevane podatke nadzornemu odboru.

37. člen

Društvo jamči za obveznosti društva s svojim premoženjem in s sredstvi na svojih računih.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

38. člen

Društvo preneha:

- s sklepom zbora članov, ki o tem odloča z 2/3 večino prisotnih članov (razid);

- po samem zakonu.

Za likvidacijo vseh zadev ob prenehanju društva so odgovorni člani upravnega odbora, ne glede na njihovo preostalo število.

39. člen

Zbor članov lahko sprejema zaradi urejanja delovanja društva, v skladu s temi pravili, še druge splošne in posamične akte (disciplinski postopek, finančno-materialno poslovanje, ipd.).

40. člen

Ta pravila je sprejel občni zbor članov dne 08.05.2007 in pričnejo veljati takoj. Hkrati prenehajo veljati pravila z dne 13.05.1997.

Škofja Loka, dne 23. maj 2007.

Predsednik društva

Peter Hawlina

Na osnovi 24. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št.: 60/95) ter v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in 26. člena Pravil Slovenskega rodoslovnega društva je zbor članov društva 08.05.2007 sprejel:

PRAVILNIK

o finančnem in materialnem poslovanju

1. Splošne določbe

1. člen

Ta pravilnik ureja:

- gotovinsko poslovanje

- negotovinsko poslovanje

- pogoje pri opravljanju pridobitne dejavnosti

- organizacijo računovodstva

- nadzor nad poslovanjem

2. člen

Vprašanja, ki jih ne ureja ta pravilnik, se rešujejo s sklepom upravnega odbora društva in sicer v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

2. Finančno poslovanje

3. člen

Društvo opravlja denarni promet preko blagajne društva in preko transakcijskega računa odprtega pri poslovni banki. Društvo ima lahko več transakcijskih računov pri različnih bankah.

2.1. Blagajna

4. člen

Blagajno društva vodi blagajnik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik društva.

5. člen

Blagajniško poslovanje se vodi v kronološko urejeni blagajniški knjigi, ki jo sestavljajo naslednje knjigovodske listine:

- blagajniški dnevnik,

- blagajniški prejemki,

- blagajniški izdatki.

6. člen

Za vsako vplačilo v blagajno mora biti izdan in izpolnjen blagajniški prejemek v treh izvodih, od katerih se original vloži v blagajniško knjigo, eno kopijo prejme vplačnik, druga kopija ostane v arhivu. Prejeta vplačila v blagajno je potrebno najkasneje naslednji dan opraviti na transakcijski račun. V primeru, da se iz prejetih prejemkov plačujejo izdatki, ki jih je dovoljeno plačevati z gotovino, pa je potrebno najmanj enkrat mesečno opraviti obračun pologov in dvigov gotovine.

7. člen
Za vsako izplačilo iz blagajne mora biti izdan in izpolnjen blagajniški izdatek v treh izvodih, od katerih se original vloži v blagajniško knjigo, eno kopijo prejme prejemnik, druga kopija ostane v arhivu. K posameznemu izdatku je potrebno priložiti ustrezno knjigovodsko listino na podlagi katere je izdatek nastal. Listine, ki so podlaga za izplačilo iz blagajne mora potrditi predsednik ali podpredsednik društva.

8. člen

Društvo sme imeti v blagajni gotovino in to največ v višini blagajniškega maksimuma, ki ga s sklepom določi upravni odbor društva. Predlog sklepa o višini blagajniškega maksimuma pripravi blagajnik.

9. člen

Društvo sme na podlagi Pravilnika o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu (Uradni list RS, št.: 103/02) plačevati z gotovino:

- blago in storitve ter druge obveznosti če posamično izplačilo ne presega 200 €;

- osebne prejemke za opravljeno delo le tako, da se za te namene posebej dvignejo denarna sredstva iz transakcijskega računa.

2.2. Transakcijski račun

10. člen

Denarna sredstva na transakcijskih računih morajo biti dokumentirana z po časovnem zaporedju urejenimi izpiski o spremembi stanja na računih. Za promet na računih je treba k posameznemu izpisku priložiti verodostojno knjigovodsko listino o vsakem izdatku v breme računa.

11. člen

Plačilne naloge za promet preko transakcijskih računov podpisujeta dva pooblaščena podpisnika. Podpisniki so predsednik, podpredsednik, blagajnik in računovodja.

3. Prihodki društva

12. člen

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

- s članarino,

- s prodajo revije DREVESA in svojih storitev,

- s prispevki donatorjev,

- s prispevki sponzorjev,

- iz javnih sredstev,

- s prostovoljnimi prispevki članov,

- iz drugih virov.

13. člen

Višino članarine za tekoče leto določi zbor članov. Ceno revije Drevesa in ceno storitev določa Upravni odbor društva.

4. Opravljanje pridobitne dejavnosti

14. člen

Društvo ureja in izdaja ter prodaja revijo DREVESA. Poleg tega pa se ukvarja tudi s preprodajo literature in vsega drugega, kar je povezano z rodoslovjem ali pa se pri ukvarjanju z rodoslovjem potrebuje.

Pri opravljanju pridobitne dejavnosti je društvo dolžno upoštevati vse predpisane pogoje in standarde, ki veljajo za opravljanje takšne dejavnosti za gospodarske in druge pravne subjekte.

15. člen

Kadar je društvo davčni zavezanec po Zakonu o DDV ugotavlja delež vhodnega DDV, ki se ne sme odbijati, z količnikom prihodkov doseženih z nepridobitno dejavnostjo v vseh doseženih prihodkih.

16. člen

Skladno z določbami Zakona o davku od dohodka pravnih oseb društvo plačuje davek od dobička , ki ga doseže z opravljanjem pridobitne dejavnosti. Obveznost ugotavlja društvo na osnovi davčne bilance

5.Računovodstvo

17. člen

Društvo vodi poslovne knjige po sistemu dostavnega knjigovodstva, prirejenega za svoje potrebe in v skladu s slovenskim računovodskim standardom SRS 33 in ostalimi

5.1. Poslovne knjige

18. člen

Računovodja društva vodi poslovne knjige na način, ki omogoča pregled poteka delovanja društva, ločen prikaz prihodkov ter odhodkov doseženih z pridobitno in nepridobitno dejavnostjo, izkazovanje podatkov, potrebnih za sestavitev letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida

19. člen

Poslovne knjige društva sestavljajo:

- temeljne poslovne knjige

o dnevnik

o glavna knjiga

- pomožne poslovne knjige

o register osnovnih sredstev

o blagajniški dnevnik

o druge pomožne knjige po potrebi

20. člen

Vknjižbe v poslovnih knjigah morajo temeljiti na verodostojnih knjigovodskih listinah in biti opravljene najkasneje v enem mesecu od dneva izdaje ali prejema listine.

Poslovne knjige se zaključujejo na dan 31. decembra vsakega leta, razen registra osnovnih sredstev, ki se ne zaključuje. Zaključitev poslovnih knjig podpišeta predsednik in računovodja društva.

21. člen

Poslovne knjige so na vpogled članom društva na sedežu društva.

5.2. Letno poročilo

22. člen

Društvo sestavi na podlagi poslovnih knjig in letnega popisa stanja vseh sredstev in virov sredstev LETNO POROČILO, ki obsega:

- opis delovanja društva v preteklem koledarskem letu s poudarkom na pomembnih dogodkih;

- bilanca stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu koledarskega leta;

- izkaz poslovnega izida, ki prikazuje prihodke in odhodke, presežek prihodkov nad odhodki ali nepokrite odhodke v koledarskem letu;

- davčni obračun z upoštevanjem Zakona o dohodkih pravnih oseb.

Letno poročilo sestavi računovodja društva razen opisa delovanja društva, ki ga pripravi predsednik. Poročilo mora biti izdelano do konca februarja za preteklo leto.

Letno poročilo potrdijo člani društva na letnem zboru članov društva.

23. člen

SRS 33 določa nujne podatke, ki jih morata vsebovati bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. Društvo lahko te vrste podatkov še dodatno razčleni v skladu s svojimi potrebami in z namenom preglednosti poslovanja društva

5.3. Kontni okvir in kontni načrt

24. člen

Društvo za knjiženje posameznih postavk uporablja kontni okvir za društva, ki ga je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji 76 seji 11. januarja 2006.

25. člen

Kontni načrt izdela društvo z upoštevanjem kontnega okvira za društva. Posamezni konti so štirimestni in se glede na potrebe društva ter vodenje analitičnih evidenc delijo analitične konte.

6.Nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem

26. člen

Kontrolo nad celotnim poslovanjem društva opravlja nadzorni odbor društva. Kontrolo materialnega in finančnega poslovanja mora opraviti najmanj enkrat letno in to praviloma pred potrditvijo letnega poročila.

27. člen

Če nadzorni odbor ugotovi nepravilnosti, predlaga ukrepe za njihovo odpravo.

7. Končne določbe

28. člen

Pravilnik o materialnem in finančnem poslovanju stopi v veljavo z dnem sprejetja na zboru članov društva.

Kontni načrt društva je priloga tega pravilnika

Škofja Loka, dne 23. maja 2007

Predsednik društva

Peter Hawlina