Lovstvo

Lovišče LD Pivka se nahaja v zgornjem delu Pivške kotline na področju Občine Pivka in meri 5997 hektarov. Meja zaokrožuje ozemlje od vasice Parje pri Pivki do Palčja, naprej po gozdni poti čez vrh Korena do križišča Debeli kamen, od tam še kakšen kilometer proti Postojni, nato zavije levo ob robu gozda na vrh Svete Trojice, se spusti v ravni črti do vasice Selce in zavije proti zahodu do vasi Kal, od tu pa se skozi Dola vrača v Parje. Najvišji vrh lovišča je Sveta Trojica, najnižja točka pa je na Petelinjskem polju (530m).
Lovišče ima srednjegorski značaj, teren pa je v glavnem gričevnat. Osnovna kamenina je apnenec, ki daje lovišču izrazite kraške značilnosti. Na njem zasledimo večino kraških pojavov: kraška polja, kraška jezera, izvir, kraške uvale in vrtače. Na področju lovišča pade največ padavin v mesecu aprilu, najmanj pa v februarju. Največ snežnih padavin je v decembru in januarju, kjer
zapade v višjih predelih do 80 cm snega. V lovišču sta številčno najbolj zastopana srnjad in jelenjad, prisotni pa so tudi divji prašiči. Male divjadi je bolj malo; pojavlja se poljski zajec in race mlakarice. Od zveri in mačk so prisotni medved, lisica, volk, ris in divja mačka, od kun pa jazbec, podlasica, kuna belica in kuna zlatica.
Opisali bomo, kako je na preži, ko čakamo srnjaka. Preži se moramo približevati
počasi in s čim manj hrupa. Na vsakih 20 do 50 metrov se ustavimo, poslušamo in opazujemo, če ni kje v bližini srnjak. Stalno moramo preverjati veter. Dobro je, če nam piha nasproti. Prežo si uredimo v senčnem kraju, z dobrim razgledom in v zatišju pred vetrom. Ko smo se povzpeli na prežo, začnemo pivkati. Pivkanje naj traja od 20 do 30 minut z vmesnimi presledki. Na pivkanje lahko priskaklja srna, še posebno v času prska (parjenja). Za njo pa pogosto priteče tudi srnjak. Ko srnjak gleda proti preži, moramo biti čisto pri miru, šele ko se začne gibati, lahko naredimo manjše premike na mestu. Če srnjaka v tem času ne prikličemo, je najbolje, da prežo zapustimo.

Visoka preža na brezi

Srnjak