O zvezdah v ozvezdju Bik - Taurus
Ozvezdje Bika lahko vidimo pozimi in spomladi. Najsvetlejša zvezda je Aldebaran; je kot zlobno svetlikajoče se bikovo oko.
Zgodba:
Pred 5000 leti pred našim štetjem in tja do okoli leta 1800 pred našim štetjem je bilo ozvezdje Bik, ki je z zvezdami tako lepo označeno na nebu, tisto ozvezdje, pred katerim je Sonce sijalo ob začetku rodovitne, vesele pomladi. Starim narodom je seglo vse dogajanje v naravi globoko v srce in mišljenje, in v tem so videli nenehni boj med temo in svetlobo, med mrazom in toploto - še več, boj med zlobnim in dobrim... Tako je bil silni bik označen celo med zvezdami in povsod v takih časteh, da je bil eno s Soncem in nad vse dobro božanstvo. Njemu se človek ni smel zameriti. Rad je prejemal od ljudi vsakovrstne darove, tudi žganje na oltarjih, na prostem in v templjih... Prvotno so videvali in upodabljali celega bika med zvezdami. Tak bik je zavzemal mnogo več prostora na zvezdnem nebu. Upodabljali so ga tudi skupaj z Levom - Bika kot prinašalca pomladi, in Leva kot oznanjevalca nastopajočega poletja - za tiste davne čase... Tam na nebu sta merila svojo pomladansko in poletno silo. V profilu ni bilo mogoče prikazati Bika z obema rogovoma, le eden je molel tja priti nebu. Znanstveniki, vsaj nekateri, mislijo, da je iz tega mogoče nastala tudi podoba in ozvezdje Samorog. Gotovo pa je, da sta slika in obseg ozvezdja Bik v tisočletjih in do časa, ko so tudi Grki sprejeli Bika v svojo mitologijo, na nebu izgubila velik del svojega telesa. Danes ga vidimo le deloma, se pravi le glavo, oba rogova in prednji del, kakor da se dviga iz vode...
Zeus je svoji ženi, boginji Heri, vedno povzročal težave. Nekoč se je zagledal v krasno Evropo, princeso in hčerko feničanskega kralja. Zeus je sklenil, da jo bo odnesel iz njene domovine. Njemu ni bilo nič nemogoče. Spremenil se je v krasnega belega bika z zlatimi rogovi in pomešal se je med kraljevo čredo na paši. Za njo je bila na pašniku tudi princesa Evropa. Začudeno se je ozrla v prekrasno žival z bleščečimi zlatimi rogovi. Nič se ga ni ustrašila in celo milovati ga je začela. Ko se ga je v naslednjih dneh popolnoma privadila, je splezala celo na njegov mogočni hrbet, kjer se je udobno usedla. To je bilo Biku - Zeusu ravno prav. Izrabil je ta ugodni trenutek in se zagnal v morske valove. Čez morje je z Evropo priplaval prav do Krete. Ves ta čas je bil še vedno bik, na katerem je Evropa prestala mnogo strahu. Šele ko sta stopila na kopno, se je Zeus spremenil v mogočnega Olimpijca. Vse dežele severno in severozahodno od Krete so tedaj dobile ime po princesi - Evropa...
Najprej povejmo nekaj o lepih dvozvezdjih. Navidezno ali optično dvozvezdje je zvezda “fi”. Zvezdi stojita navidezno le 52 ločnih sekund vsaksebi. A dognali so, da nista fizično povezani in da je manjša zvezda okoli 8. velikosti v resnici še zelo daleč za glavno, svetlejšo zvezdo. Dvozvezdje “hi” je po velikosti zvezd podobno prejšnjemu. Zvezdi sta malo bliže, okoli 19 ločnih sekund narazen. Tudi to ozvezdje je označeno kot “stalno”, se pravi, da ne opazijo, da bi se zvezdi gibali. Drugačno pa je dvozvezdje “alfa”, v katerem je glavna zvezda mogočna velikanka Aldebaran, ki je zvezda prve velikosti. Sveti čudovito rdečkasto, res kot pravo žareče bikovo oko. Druga zvezda pa je 11. velikosti ali sija. Zaradi več tisočkrat slabotnejšega sija in v bližini tako svetle zvezde kot Aldebaran pa je slabotno spremenljivko res težko opaziti. Ozvezdje Bik odlikujeta kar dve veliki zvezdni kopici. Ena od teh, Hiade okoli Aldebarana, je močno odprta in tvori v glavnem obliko poševno ležeče črke “V”, kar res vzbuja vtis Bikove glave, iz katere mole daleč ven proti vzhodu Bikovi rogovi. En rog se konča že v ozvezdju Voznik. Po svoje še lepša pa je kopica Plejade, ki so jo Slovenci imenovali “Gostosevci”, ki je od nas oddaljena okoli 500 svetlobnih let.
V Biku je tudi več utripajočih zvezd, ki pa pripadajo različnim tipom. Zvezda “lambda” utripa točno v 3,95 dneva. V resnici ni prava utripajoča zvezda, ampak mrkne skoraj za eno velikost takrat, ko jo zakrije neka temnejša, okoli glavne zvezde krožeča zvezda. Zvezda “epsilon” utripa za dobri dve stopinji, toda enkrat v 241 dneh, a neenakomerno.
Kitajski in japonski astronomi so bili že davno zelo dobri opazovalci zvezdnega neba. Ker so morali zelo točno poročati dvoru, kaj se godi na nebu, se niso smeli zmotiti. Že okoli 2000 let pred našim štetjem sta dva dvorna astronoma pozabila pravilno napovedati neki sončni mrk, zato sta bila obglavljena.
Na poročila kitajskih astronomov se torej lahko zanesemo in eno izmed njih nam javlja, da se je leta 1054 prikazala na nebu zvezda, ki je svetila tudi podnevi. Bila je minus 6 velikosti, torej okoli 15- krat svetlejša kot naš bližnji planet Venera.
Astronomi so zdaj izmerili oddaljenost do te zvezde in ugotovili, da je 5000 svetlobnih let daleč. Na tem mestu, v ozvezdju Bik, blizu konca spodnjega Bikovega roga, je sedaj majcena meglica. Z boljšimi teleskopi so jo povečali in so jo zaradi njene oblike imenovali “Rakovica”.
Astronomi so z najnovejšimi teleskopi dognali, da je Rakovica izredno razvejane plinske oblike. V najnovejšem času pa so dognali tri presenetljive posebnosti. Prva je ta, da se plini Rakovice še zdaj širijo na vse strani s hitrostjo okoli 500 kilometrov na sekundo. Druga, ob pomoči odkritja hitrosti širjenja navzven so mogli “vzvratno” izračunati in “zgostiti” te pline v točko, zvezdo, na mestu, kjer so Kitajci opazili nenadno in nenavadno podnevi sijoči zvezdo. Tako so dognali, da je tam v globini 5000 svetlobnih let globoko eksplodirala supernova. Tretja, z mogočnim elektronskim teleskopom je pred nekaj leti opazovala to meglico neka angleška astronomka in z ene točke v Rakovici so prihajali v elektronski teleskop impulzi od nevidnega telesa v tej meglici. To so nato dognali tudi drugi veliki elektronski teleskopi po svetu in našteli okoli 30 teh impulzov v sekundi. Z optičnim teleskopom na Mt. Palomarju so v tisti točki našli le nekaj kilometrov veliko zvezdico s strahotno zgoščeno maso, več milijonkrat težjo od Sončeve. To pa je do zdaj edini vidni pulzar. Sedaj jih odkrivajo tudi med drugimi zvezdami. To so ostanki največjih zvezdnih eksplozij supernov.