Med ozvezdji, ki vzbujajo našo pozornost, so ozvezdja Andromeda, Kefej, Kasiopeja, Perzej in Pegaz. V njih so odkrili veliko zanimivosti, vendar pa do danes vseh pojavov še niso podrobno pojasnili.
Značilnosti in opisi nekaterih zvezd v ozvezdjih: Andromeda, Kefej, Kasiopeja, Perzej In Pegaz
-
Zgodbe o teh ozvezdjih:
V Kefeju so stari narodi videli etiopskega kralja, v Kasiopeji njegovo ošabno ženo, v Andromedi nedolžno žrtev materine ošabnosti, Perzej je postal junaški odrešitelj, Pagaz pa je bil bajeslovni krilati konj.
V težko dostopni afriški državi Etiopiji je v davno minulih časih živel kralj Kefej. Bil je nenavaden potomec samega Zeusa in krasne Io. Za ženo je dobil Kasiopejo, prav tako nenavadno lepotico, ki je zbujala zavist daleč naokoli. Kasiopeja se je zavedala svoje lepote in se je z njo bahala, češ da je najlepše žensko bitje na Zemlji in celo med samimi bogovi na Olimpu. Pa tudi to ji ni bilo dovolj. V tistih časih so živele in krasile morsko obalo prelepe Nereide, hčere morskega boga Pozejdona. Vse jim je priznavalo, da so lepše od katerikoli vodne nimfe - le Kasiopeja je nekega dne rekla, da je ona lepša celo od Nereid. Krasne deklice so slišale to žalitev in ošabnico zatožile Pozejdonu. Pozejdon se je razjezil in v svoji jezi zapičil trizob globoko v morje in ustvaril pošast, ki je bila podobna velikanskemu kitu. Bila je strašno požrešna in hudobna in Pozejdon jo je poslal nad Etiopijo, da jo opustoši in požre vse prebivalce. Ljudje so bežali k svojemu kralju in ga prosili, naj jih reši strašne smrti. Kralj je odhitel v tempelj, da bi mu Orakelj povedal, kako naj reši svoje kraljestvo. Orakelj mu je povedal strašno prerokbo. Jeznega Pozejdona lahko potolaži samo tako, da daruje svojo lepo hčerko Andromedo strašni pošasti, da jo bo požrl. Kljub obupu se Kefej ni mogel upreti, saj je grozil kraljestvu in vsemu prebivalstvu dokončen pogin, če se ne vda. Obupana starša sta z množico žalostnih prebivalcev spremila hčerko do morske obale. Tam so jo priklenili na morsko pečino, da bi jo pošast lahko požrla.
V tem času pa je živel tudi Perzej, veliki junak in ljubljenec bogov. Ravno je bil na poti, da bi ubil grozno Meduzo. Meduzi, ki je imela namesto las kače, je hotel odsekati glavo in jo podariti boginji Ateni. Tudi Meduza je bila nekoč krasno dekle z zlatimi lasmi. A kakor Kasiopeja, je tudi Meduza napravila usodno napako. Svoje zlate lase je primerjala s še lepšimi lasmi Atene. Atena se je grozno maščevala. Njeni valoviti lasje so se polagoma spremenili v sikajoče kače in nekoč dobrosrčna deklica je postala hudobno bitje; obraz se ji je spačil, da je ob pogledu nanj vsak okamenel. Perzeju so pri nevarni nalogi pomagali Atena, Hermes in podzemeljski bog Pluton. Prva mu je posodila svoj ščit, ki se je svetil kakor ogledalo. Drugi mu je dal svoje operjene čevlje, tretji pa čeladi, ki je Perzeja naredila nevidnega. Perzej je neslišno odletel k speči Meduzi in ji odsekal glavo. Z njeno glavo je odletel preko morja, a iz rane je nekaj krvi kanilo v morje. To je opazil Pozejdon in spomnil se je, da je nekoč ljubil Meduzo, ko je bila še lepa deklica. Ob spominu na to je zajel nekaj njene krvi in jo zmešal s peskom ob morskem bregu in iz tega ustvaril krilatega konja Pegaza. Perzej je zajahal tega konja in ko sta letela ob Etiopiji, je zagledal priklenjeno Andromedo. Vprašal jo je, kaj se je zgodilo, toda še preden je deklica končala svojo tožbo, že se je iz globin dvignil kit. Perzej je planil na pošast in ji globoko v vrat zasadil meč. Ker so se njegovi čevlji preveč napojili s krvjo, je moral stopiti na pečino. Umirjajočemu kitu je pokazal Meduzino glavo in stvor je v trenutku okamenel. Perzej je rešil Andromedo in skupaj sta se vrnila na Kefejev dvor, kjer sta se poročila. Njun sin se je imenoval Perses in je bil prvi perzijski kralj. Meduzino glavo je Perzej odnesel Ateni, ki jo je pritrdila na svoj ščit in tako premagala vsakega nasprotnika. Kefej in Kasiopeja, ki je po vseh teh dogodkih postala ponižna, pa sta srečno vladala v Etiopiji. Z Olimpa so božanstva z zanimanjem opazovala vse te dogodke. Zeus je pripel vse prizadete v spomin na njihova dejanja med zvezde na nebo. Najnižje spodaj je pošast Kit. Kasiopeja in Kefej krožita okoli Severnice. Nereide, ki so bile nejevoljne, da je bila Kasiopeja povzdignjena med zvezde, pa so se potolažile, ko so opazile, da Kasiopeja le pol noči presedi v naslonjaču, druge pol noči pa visi z glavo navzdol. Perzej živi v sami Rimski cesti. Zvezde okrog njega so iskre, ki lete izpod kopit njegovega konja Pegaza. Meduzina glava še danes visi z zvezdnega Perzejevega pasu. Tudi Andromeda je razpeta med Perzejem in Pegazom, kajti tudi tega krilatega konja je Zeus ovekovečil med ozvezdji, čeprav druge razlage drugače pripovedujejo o nastanku tega velikega ozvezdja.
V ozvezdju Andromeda opazimo svetlo liso, “M31”. Ob ozvezdju Pegaz vidimo zvezdo “alfa”. Od te zvezde potujemo preko “delte” do “bete” proti vzhodu in krenemo pravokotno čez “mi” do “ni” in že s prostim očesom opazimo “M31”. Zdi se nam kot meglica, je pa v bistvu mnogo večja skupina zvezd kot naša Galaksija. Od nas je oddaljena za 22-kratni premer naše Galaksije. Galaksijo sestavlja okoli 300 milijard zvezd in njen premer meri 160.000 svetlobnih let. Leta 1885 so prvikrat opazili, da se je v tej galaksiji vžgala nova zvezda, ki je leto pozneje že ugasnila. Eksplodirala je supernova. To je nekaj izrednega, saj sprosti eksplozija te vrste velikansko energijo. V vesolje odnese ogromne količine do nekaj milijard stopinj razgrete snovi. Ostane le majhna zvezda, imenovana pulzar, zgoščena, prav tako neznansko velika masa.
V ozvezdju sta dvozvezdji zvezdi “pi” in “gama”. Zvezdi “T” in “R” pa sta zanimivi utripajoči zvezdi. Utripa sta dolga - pri prvi traja 280 dni, pri drugi pa 409 dni.
Ozvezdje Kefej ima manj zanimivosti kot Andromeda. V njem najdemo tako imenovane kefeidne zvezde, ki utripajo razmeroma hitro. Ugotovili so, da je doba utripanja kefeidov povezana z njihovim sijem ali velikostjo sija: čim daljša je perioda utripa, tem svetlejša je zvezda te vrste. Na podlagi tega so lahko izračunali, kako daleč v vesolju se nahaja kefeida. Ima pa še zanimive utripajoče ali spremenljive zvezde, kot so: “U Cephei”, “SS Cephei”, “T Cephei”, “VV Cephei”, “S Cephei”, “AR” in “V Cephei”. “VV” je zanimiva zato, ker izgubi del svojega sija, ko jo pokrije neka druga manj svetla zvezda, ki kroži okoli glavne zvezde. Take vrste utripajoče zvezde se imenujejo eklipsne utripajoče zvezde.
Prva spremenljivka, ki so jo takšno opazili že stari narodi, je zvezda Mira Ceti ali Čudežna zvezda v ozvezdju Kita. Njena svetilnost izmenično raste in pada. Med dvema zaporedjema najvišje in najnižje svetilnosti je časovni razmik okrog 11 mesecev. Ko je njena svetilnost najnižja, je zvezda tako šibka, da je s prostim očesom sploh ne vidimo, njen sij je le plus 10,1 magnitude. Pri največji svetilnosti pa jo štejemo med zelo svetle zvezde in sveti s sijem plus 1,7. “Mira” je dvozvezdje. Tako je “Mira” v Kitu posebna znamenitost in tudi druge, njej podobne zvezde spremljevalke ali utripajoče zvezde, se imenujejo “Mira zvezde”.
Ozvezdje Kit ima še šest dvozvezdij, šest utripajočih zvezd, za njim pa je daleč za našo Galaksijo tako imenovana Seifertova spiralna galaksija.
Ozvezdje Kasiopeje pri nas nikoli ne zaide. Njene zvezde so torej nezahajalke ali nadobzornice.
Ima obliko črke W in M. 11. novembra 1572 se je celo ob belem dnevu posvetila na področju Kasiopeje žareča zvezda, ki pa je počasi ugašala do leta 1574. To je bila supernova. Kasiopeja ima množico zanimivih objektov, na primer dvozvezdje “RZ”, kjer je glavna zvezda celo eklipsna utripajoča zvezda. Dvo- in trozvezdja so še “ksi”, “gama”, “48 Cas.”, “jota” in “sigma”. Kasiopejo krasi nekaj lepih zvezdnih kopic, kot so “4. VIII. 78”, “M103”, “M 52” in “4. VI. 31”.
Ozvezdje Perzej posebej slovi zaradi svoje eklipsne utripajoče, zelo svetle zvezde Algol. Arabci so tej zvezdi rekli Vrag, saj si niso mogli razložiti s prostimi očmi vidnega fenomena. V slabih treh dneh se njegov sij močno spremeni. Iz komaj vidne zvezde na bolj vidno in spet nazaj. Stotine let so zaman ugibali, kaj je vzrok tega pojava, dokler ni leta 1880 astronom E. C. Pickering odkril na videz enostavne resnice tega pojava. Zvezdo Algol obkroža druga, trikrat večja zvezda kakor naše Sonce, ne moremo pa je videti, ker je Algolu preblizu in je manj svetla, pa tudi kroži v ravnini zemeljskega tira. Posledica tega je, da na svojem kroženju pride ta temna zvezda med nas in Algol in povzroči neke vrste zvezdni mrk. Ker pa je zvezda spremljevalka tudi zelo masivna, ne kroži točno okoli Algola, ampak krožita obe okoli skupnega težnostnega središča. Povprečno naj bi bila oddaljenost zvezd od skupnega središča komaj 41 milijonov kilometrov, torej dobra četrtina razdalje Zemlja - Sonce. Poleg tega svetijo v Perzeju še tri druga večja dvozvezdja, tri utripajoče zvezde in ena zvezdna kopica.