| |
DEJAVNOSTI V PODALJŠANEM
BIVANJU
Podaljšano bivanje
je oblika vzgojno-izobraževalnega procesa, ki jo šola organizira po
pouku in je namenjena učencem od prvega do šestega razreda. Pouk v
prvih razredih osnovne šole se konča že okoli 12. ure. Večina
staršev je takrat šele na polovici delovnega dne, zato se soočajo z
vprašanjem, komu naj zaupajo svojega otroka do prihoda iz službe.
Otroci v tej starosti še niso samostojni, pomoč potrebujejo tudi pri
pisanju domačih nalog in učenju. Čeprav je podaljšano bivanje na
naših šolah že dolgo uveljavljeno, se še vedno zgodi, da starši ne
vedo, kaj naj od njega pričakujejo. Še danes ga v šolskem žargonu
pogosto imenujemo varstvo, njegove vzgojne naloge in cilji pa so
precej širši. V tem času se namreč prepletajo naslednje dejavnosti:
- sprostitvena dejavnost;
- samostojno učenje;
- ustvarjalno preživljanje časa;
- prehrana.
Njihova vsebina in
intenzivnost se povsem prilagajata dnevnemu počutju in potrebam
učencev, kar v praksi pomeni, da je urnik veliko bolj fleksibilen
kot pri rednem pouku. V podaljšanem bivanju se učenci učijo
različnih spretnosti in veščin, tudi socialnih, ki jih potrebujejo
za samostojno življenje. Poudarek je na spoznavanju in pozitivnem
vrednotenju sebe, sprejemanju in spoštovanju drugačnosti,
spodbujanju samostojnega in odgovornega pristopa k šolskemu in
drugemu delu, skrbi za zdravo življenje in okolje ter na
zadovoljevanju učenčevih potreb po socialnih stikih.
SPROSTITVENA
DEJAVNOST
Sprostitvenim
dejavnostim je namenjen čas takoj po pouku oziroma kosilu, ko naj bi
se učenci predvsem sprostili, spočili in obnovili svoje moči, ter po
samostojnem učenju. Aktivnosti so različne in prilagojene
posameznemu učencu - od športnih, družabnih, socialnih, razvedrilnih
iger do poslušanja glasbe, branja, pogovora, sprehoda in nenazadnje
počitka. Tem dejavnostim je namenjeno okoli 100 minut ali več na
dan. Učitelj v tem času zagotovi pogoje za sprostitev, vzpodbuja in
svetuje otrokom kaj lahko delajo. 
Vzgojno-izobraževalni
cilji
Učenci:
- razumejo in doživijo sprostitev in
oddih med delom kot nujni element zdravega načina
življenja;
- zadovoljujejo svoje potrebe po počitku,
gibanju, socialnih stikih, igri;
- ob igri se učijo in
utrjujejo znanje, različne intelektualne spretnosti, socialne
veščine, razvijajo domišljijo;
- širijo izkušnje s področja
narave, kulture, umetnosti.
SAMOSTOJNO UČENJE
V okviru te dejavnosti poteka navajanje
učencev na samostojno učenje. Po priporočilih strokovnjakov naj bi
mu pripadalo 50 minut. Po potrebi se čas lahko podaljša, nikakor pa
ne bi smelo biti podaljšano bivanje namenjeno samo tej dejavnosti.
Učenci naj bi utrdili, poglobili in razširili znanje, ki so ga
dobili dopoldne in se navajali na samostojno opravljanje domačih
nalog: učenci pišejo domače naloge, berejo, učitelj pa pripravi tudi
dodatne naloge in druge zanimive vsebine. Če učencem ne uspe
narediti domače naloge, se jo lahko ponovno lotijo po sprostitvenih
dejavnostih ali pa jo naredijo doma. Posebno pozornost naj bi
učitelji posvečali učencem z učnimi težavami, jim pomagali pri
domačih nalogah ter jim po potrebi še enkrat razložili snov.
Vzgojno-izobraževalni cilji
Učenci:
- povezujejo, utrjujejo in
poglabljajo učno snov in se učijo samostojno pripravljati na
pouk;
- učijo se uporabljati učbenike in različne vire
(slovarje, priročnike, literaturo v knjižnici);
- učijo se
znanje predstaviti drugim: pripovedovati, dokazovati, argumentirati,
vizualno prikazati;
- učijo se nuditi učno pomoč ali jo
poiskati;
- učijo se sodelovati pri reševanju skupnih nalog
in s tem razvijati svoje sposobnosti za delo v
skupini.
USTVARJALNO PREŽIVLJANJE
ČASA
Kot pove že samo ime, je ta čas
posvečen aktivni sprostitvi, ki pa ima določen cilj in je namenjena
razvijanju ustvarjalnosti na kulturnem, umetniškem, socialnem,
čustvenem in drugih področjih razvoja osebnosti. Učenci izdelujejo
različne izdelke (likovne, literarne ...), se igrajo različne igre,
pripravljajo predstave, delavnice itd. Tem dejavnostim je
vsakodnevno posvečeno od 50 do 100 minut časa, seveda glede na
spočitost in motivacijo učencev.
Učitelj tedensko načrtuje
aktivnosti za posamezne dejavnosti, vendar njihovo izvajanje
prilagaja učencem. Prav tako prilagaja vrstni red dejavnosti, razen
samostojnega učenja, ki načeloma poteka vsak dan ob istem času.
Vzgojno-izobraževalni
cilji
Učenci:
- razvijajo ustvarjalnost na
kulturnem, umetniškem, športnem in drugih
področjih;
- razumejo in doživijo pomen aktivno preživetega
prostega časa za sproščeno počutje in osebni
razvoj;
- naučijo se izbirati in soorganizirati aktivnosti
glede na svoje interese;
- soočajo se z rezultati osebnega
in skupnega dela in jih v obliki predstavitev in razstav prikažejo
tudi drugim.
 
PREHRANA
Učenci, ki so vključeni v podaljšano bivanje, imajo v
šoli organizirano kosilo (po pouku) in malico (ob 14.45). Poudarek
je predvsem na kulturi prehranjevanja in spoznavanju osnov zdrave
prehrane. 
Vzgojno-izobraževalni cilji
Učenci:
- se
učijo pri jedi primerno obnašati, pravilno uporabljati jedilni
pribor;
- seznanijo se z bontonom pri
jedi;
- spoznajo pomen higienskih navad (umivanje rok pred
obrokom, čiščenje zob po obroku);
- spoznavajo različne
vrste živil, zdravo prehrano;
- razumejo pomen obrokov in
ritem prehranjevanja;
- naučijo se pripraviti mizo in
enostaven obrok, analizirajo šolske obroke in sodelujejo pri
oblikovanju jedilnikov.
|
|
