Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek
za filozofijo
Prof. dr.
Marko Uršič
LOGIKA
za 1. letnik filozofije (E)
in kot izbirni predmet za druge programe v študijskem letu 2011/2012
na Filozofski fakulteti, vsak ponedeljek od 11.30 do 13h v predavalnici
1A (prizidek)
(gl. "bolonjski" program:
Logika)
I. PROGRAM PREDAVANJ
Z zvezdico * označeni razdelki so namenjeni tistim, ki si želijo pridobiti
malce bolj poglobljeno poznavanje logike (in odlično ali višjo prav dobro oceno).
- Kaj je logika - osnovna logična načela, logika kor teorija sklepanja,
formalna veljavnost, deduktivna in induktivna sklepanja, logična in naravna
nujnost, logika in filozofija, odnos med logiko in dialektiko, malce zgodovine.
- Argumenti: od naravnega jezika do logične forme
(pri vajah) - prepoznavanje
argumentov, sestavni deli argumenta, dokazovanje veljavnosti argumentov z
naravno dedukcijo in semantičnimi drevesi, napake in zmote pri argumentiranju.
- Silogistična logika - Aristotelov Organon, tradicionalna aristotelska
logika, pojmi oz. termini, kategorije, definicije, klasifikacija, resničnost
stavka kot adaequatio, konverzija, logični kvadrat, teorija kategoričnega
silogizma, *redukcija silogizmov na prvo figuro, *entimem in sorit, Aristotelovi
"aksiomi".
- Stavčna logika - propozicije in stavki, zgodovinski razvoj stavčne
logike (stoiška logika, *Boolova algebra, Frege-Russell-Wittgenstein), resničnostne
funkcije, *sintaksa in semantika, stavčni vezniki, resničnostne matrice (dvovrednostne,
*večvrednostne), tavtologija in kontradikcija, matrična verifikacija, logični
zakoni in sheme sklepanja, *dokazovanje logičnih zakonov z naravno dedukcijo,
*"problem implikacije", *implikacija in dedukcija.
- Predikatna logika - notranja struktura stavkov, predikati, stavčne
funkcije, kvantifikatorji, *vprašanje "eksistenčnega vnosa", naravna
dedukcija v predikatni logiki, *Vennovi diagrami, logika relacij in predikatov
višjega reda, *problem odločljivosti, logika identitete, Leibnizov zakon "identitete
nerazločljivega".
- Aksiomski sistemi - zgodovinski razvoj aksiomatike, struktura aksiomskega
sistema, *primerjava sistemov, *Tarskijeva definicija deduktivnega sistema,
konsistentnost, *parakonsistentnost, popolnost aksiomov, neodvisnost aksiomov,
*dokazovanje neodvisnosti aksiomov, smotri in naloge aksiomatizacije.
- Kratek oris modalne logike - klasična modalna logika, *semantika
"možnih svetov", *protidejstveniki, *metafizika modalnosti, *aksiomatizacija
modalnega sistema.
- Osnove logike indukcije - zgodovina induktivne logike, induktivna
generalizacija, problem reprezentativnega vzorca, statistična indukcija, matematična
ali popolna indukcija, analogija, Millove induktivne metode, abdukcija, zmote
induktivnega sklepanja.
- Logični paradoksi - zgodovina paradoksov, sintaktični in semantični
paradoksi, *Russellov paradoks, *Tarskijev paradoks lažnivca in resničnostni
predikat, *problem odločljivosti in Goedlov "paradoks", samonanašanje,
refleksivnost in filozofija.
II. VAJE IN IZPITNE
OBVEZNOSTI
Vaje v drugem
semestru (gl. urnik) vodi doc. dr. Borut Cerkovnik; pri vajah je poudarek predvsem na temah, ki jih v programu (in učbeniku)
najdeš v poglavjih (2)-(5).
Predmet obsega 7
(3+4) KT (kreditnih točk), ki jih zbereš po naslednjem ključu:
2 KT z
obiskovanjem predavanj in vaj, individualnim delom, študijem literature;
1 KT na
prvem (ustnem) kolokviju, tj. na kratkem pogovoru ob koncu prvega
semestra s prof. Uršičem;
1 KT na
drugem (pisnem) kolokviju ob koncu drugega semestra (oziroma pozneje);
pisni kolokvij pripravi in oceni doc. Cerkovnik;
3 KT na
(ustnem) izpitu pri prof. Uršiču.
Ocena je enotna,
je pa opravljanje obeh kolokvijev obvezno, saj se vključujeta v
skupno oceno, ki jo prejmeš po izpitu pri prof. Uršiču.
Pri drugem kolokviju je treba doseči vsaj
polovico vseh možnih točk za prijavo na izpit. Formalno (v "spletni referat") se prijaviš samo na
izpit, ne na kolokvija. Pri
Logiki kot izbirnem predmetu je mogoče namesto drugega kolokvija napisati seminar (v dogovoru s prof. Uršičem).
III. LITERATURA
Obvezno izpitno branje
- Marko Uršič in Olga Markič: Osnove logike, Filozofska fakulteta
v Ljubljani, 2009 (ponatis druge, razširjene izdaje).
- Olga Markič: Logiški pojmovnik, Založba Aristej, Šentilj, 2000 (predvsem
pri vajah).
Fakultativno oz. priporočeno branje
- Danilo Šuster: Simbolna logika, Pedagoška fakulteta, Maribor, 2000.
- Danilo Šuster: Moč argumenta. Logika in kritično razmišljanje, Pedagoška
fakulteta v Mariboru, 1998 (za vaje).
- Revija Analiza, Društvo za analitično filozofijo (DAF), Filozofska
fakulteta, Ljubljana.
- Aristotel, Organon (v angl., sh. ali kakem drugem prevodu),
Kategorije v slov., ZRC, 2004.
- Jonathan Barnes: Aristotel, Založba Aristej, Šentilj, 1999.
- René Descartes: Meditacije, Slovenska matica, Ljubljana, 1988.
- Marko Uršič: Matrice logosa, DZS, Ljubljana, 1987.