Prof. dr. Marko Uršič:

Izpitna vprašanja za predmet LOGIKA (ustni izpit)

v študijskem letu 2008/2009 – I. letnik, filozofija E.

 

Povlečeš tri vprašanja (od 1 do 90); z zvezdicami označena vprašanja so fakultativna v tem smislu, da jih lahko izpustiš (na izpitu jih lahko zamenjaš), če se poteguješ za oceno do 8; za oceno 9 je treba preštudirati tudi vprašanja z eno zvezdico (*), za oceno 10 pa še tista z dvema zvezdicama (**).

 

1.      Pojasni razliko med klasično ontološko in logično formulacijo načela identitete.

2.      Kaj lahko poveš o pomenu načela neprotislovnosti za formalno logiko?

3.      Kaj je konsistentnost in kakšna je njena vloga v logiki, znanosti in filozofiji?

4.      *Pojasni zvezo med tertium non datur in "prihodnjimi kontingencami".

5.      Razloži Leibnizevo razlikovanje med "resnicami razuma" in "resnicami dejstev".

6.      Pojasni razliko med razlogom in vzrokom, tudi s primeri.

7.      Načelo zadostnega razloga: pomen za logiko, znanost in filozofijo.

8.      Razloži razliko med logičnimi konstantami in variablami, navedi primere.

9.      Kaj je argument v logiki in kdaj je formalno veljaven? Navedi primer.

10.  Pojasni razliko med veljavnostjo sklepanja in resničnostjo sklepa, navedi primer.

11.  Razloži sklepanje na način reductio ad absurdum, tudi s primeri.

12.  *Pojasni razliko med logično in naravno nujnostjo, tudi s primeri.

13.  Kaj lahko poveš o odnosih med logiko in sorodnimi znanostmi?

14.  Kaj lahko poveš o odnosu med logosom in logiko?

15.  Kaj pomeni, da je logika organon filozofije in nasploh racionalnega diskurza?

16.  Pojasni razliko med Aristotelovo in aristotelsko logiko.

17.  Aristotelska logika se deli na … njeni elementi pa so …

18.  Struktura definicije in pravila definiranja, navedi primere kršitev teh pravil.

19.  Pojasni razliko med kontrarnima in kontradiktornima pojmoma ter stavkoma.

20.  Kako pride Aristotel do desetih kategorij? Navedi primere za prve štiri.

21.  Katere so napake pri delitvi pojmov? Navedi primere.

22.  Klasifikacija aristotelskih stavkov in logični kvadrat.

23.  Pojasni, kaj pomeni resnica kot adaequatio rei et intellectus.

24.  Sklepanja v silogistični logiki: od konverzije do silogizmov, navedi primere.

25.  Silogizmi: figure in modusi, navedi primere.

26.  Pravila silogizma, veljavni in neveljavni silogistični modusi, navedi primere.

27.  *Kaj pomeni “popolnost” prve silogistične figure?

28.  *Redukcija silogizmov na prvo figuro, pokaži na primeru.

29.  *Silogizmi v naravnem jeziku, oriši problematiko.

30.  Vloga "srednjega pojma" v Aristotelovi logiki in filozofiji.

31.  *Zakaj rečemo, da je Aristotelov logični sistem "protoaksiomski"?

32.  Stoiška logika; in primerjava z aristotelsko.

33.  Pojasni pojme: propozicija, resničnostna vrednost, resničnostna funkcija.

34.  **Kaj je Boolova algebra in kakšen je njen pomen za sodobno logiko?

35.  Kateri so utemeljitelji sodobne stavčne logike in kaj veš o njih?

36.  Kdaj sestavljeni stavek ni resničnostna funkcija? Navedi primer.

37.  *Razloži, kaj je sintaksa in kaj semantika logičnega sistema.

38.  Pojasni razliko med "pravilno formulirano formulo" (PFF) in tavtologijo.

39.  *Zakaj rečemo, da “Matrica P-sistema” semantično opredeli ta sistem?

40.  Kakšni so odnosi med resničnostnimi funkcijami in stavčni vezniki v naravnem jeziku?

41.  Kaj razumeš kot "problem implikacije" v standardnem P-sistemu?

42.  **Razloži triadične resničnostne funkcije.   

43.  Pojasni pomen tavtologije v P-sistemu.

44.  Kaj pomeni načelo ekstenzionalnosti v P-sistemu in kaj v Q-sistemu?

45.  Zakaj definicijska substitucija ni nujno enotna?

46.  *Pojasni vlogo inkompatibilnosti v P-sistemu.

47.  V čem se posredna matrična verifikacija razlikuje od neposredne? Navedi primer.

48.  **Kaj so večvrednostne logike in čemu služijo?

1.      Pojasni odnos med logičnimi zakoni in shemami sklepanja.

2.      *Razloži vlogo naravne dedukcije pri dokazovanju logičnih zakonov.

3.      *Razloži pravilo kondicionalizacije in "Deduktivni teorem".

4.      *Implikacija in dedukcija; "striktna implikacija" in modalna logika.

5.      Pojasni pojme osnovne pojme Q-sistema: predikat, stavčna funkcija, kvantifikator, domena.

6.      Kakšen je odnos med univerzalnim in eksistenčnim kvantifikatorjem?

7.      Navedi pravila naravne dedukcije v predikatni logiki in vsaj en primer dokaza.

8.      Kakšen je odnos med Q-sistemom in A-sistemom?

9.      *Pojasni, zakaj silogizem Darapti (III/1) ni več veljaven, če ga prevedemo v Q-sistem.

10.  *Kakšno vlogo ima eksistenčna kvantifikacija v Vennovih diagramih?

11.  Horizontalna in vertikalna razširitev predikatne logike; logika relacij in identitete.

12.  Logika relacij, lastnosti relacij, ekvivalenčne relacije; navedi tudi primere.

13.  Razloži Leibnizev zakon “identitete nerazločljivega” in definicijo identitete v Q-sistemu.

14.  **Pojasni razliko med odločljivostjo in semantično popolnostjo logičnega sistema.

15.  Oriši zgodovino aksiomskih sistemov v znanosti in filozofiji. Čemu sploh aksiomatika?

16.  Kakšna je bila vloga petega Evklidovega postulata/aksioma v zgodovini aksiomatike?

17.  **Razloži strukturo aksiomskega sistema na primeru Russellovega sistema.

18.  **Kdaj so aksiomski sistemi ekstenzionalno ekvivalentni? Navedi primere.

19.  *Kako je Tarski definiral pojem "deduktivni sistem"?

20.  *Kateri so sodobni formalni kriteriji za izbor aksiomov?

21.  **Kaj so parakonsistentni logični sistemi?

22.  **Razloži razliko med semantično in sintaktično popolnostjo aksiomskega sistema.

23.  **Razloži postopek dokazovanja neodvisnosti in konsistentnosti aksiomov.

24.  Kaj je klasična modalna logika? Štiri osnovne modalnosti … modalni kvadrat …

25.  *Razloži, kaj je modalna semantika "možnih svetov" ter kako opredeli nujnost in možnost.

26.  **Razloži, kaj so protidejstveniki in kako so semantično ovrednoteni z "možnimi svetovi".

27.  *Nakaži osnovne probleme "metafizike modalnosti".

28.  **Zakaj lahko rečemo, da je modalna logika razširitev standardne nemodalne logike?

29.  Razloži razliko med deduktivnimi in induktivnimi sklepanji, navedi primer.

30.  *Zakaj t.i. “popolna (ali matematična) indukcija” pravzaprav ni induktivno sklepanje?

31.  Kako povečamo verjetnost induktivnega sklepanja?

32.  Razloži razliko med statistično in “humovsko” induktivno generalizacijo.

33.  Kako sklepamo po analogiji? Na primeru razloži prednosti in težave analogije.

34.  Na primerih razloži Millove induktivne metode.

35.  *Na primeru razloži, kaj je abdukcija.

36.  Primerjaj formalne napake pri deduktivnem sklepanju in zmote pri induktivnem.

37.  Kaj so logični paradoksi? Navedi primere iz zgodovine.

38.  *Razloži Russellov paradoks in vlogo sámonanašanja v njem.

39.  **Razloži Tarskijev paradoks in opredelitev "resničnostnega predikata".

40.  **Kakšen je odnos med logičnimi paradoksi in jezikovnimi hierarhijami?

41.  **Razloži problem neodločljivosti in Gödlov "paradoks".

42.  **Mislim torej sem – je ta stavek "utemeljen" ali ne?