-
V pravokotniku \(ABCD\) točki \(U\) in \(V\) delita stranico \(DC\) na tri skladne dele.\(\newcommand{\vekt}[1]{{\stackrel{\rightharpoonup}{{#1\,}}}}\)
V tem pravokotniku sta podana vektorja \(\vekt{a}=\vekt{AB}\) in \(\vekt{b}=\vekt{BC}\).
Izrazi naslednje vektorje kot linearne kombinacije vektorjev \(\vekt{a}\) in \(\vekt{b}\):
(a) \(\vekt{AC}\)
(b) \(\vekt{AU}\)
(c) \(\vekt{VU}\)
(d) \(\vekt{VA}\)
Rešitev:
(a) \(\vekt{AC}=\vekt{a}+\vekt{b}\),
(b) \(\vekt{AU}=\frac{1}{3}\!\vekt{a}+\vekt{b}\),
(c) \(\vekt{VU}=-\frac{1}{3}\!\vekt{a}\),
(d) \(\vekt{VA}=-\frac{2}{3}\!\vekt{a}-\vekt{b}\)
-
Podan je pravilni šestkotnik \(ABCDEF\). Središče tega šestkotnika je točka \(S\).
V tem šestkotniku sta podana vektorja \(\vekt{e}=\vekt{SC}\) in \(\vekt{f}=\vekt{SD}\).
Izrazi naslednje vektorje z vektorjema \(\vekt{e}\) in \(\vekt{f}\):
(a) \(\vekt{AC}\)
(b) \(\vekt{CD}\)
(c) \(\vekt{EC}\)
(d) \(\vekt{DA}\)
(e) \(\vekt{EA}\)
Rešitev:
(a) \(\vekt{AC}=\vekt{e}+\vekt{f}\),
(b) \(\vekt{CD}=-\!\vekt{e}+\vekt{f}\),
(c) \(\vekt{EC}=2\vekt{e}-\vekt{f}\),
(d) \(\vekt{DA}=-2\!\vekt{f}\),
(e) \(\vekt{EA}=\vekt{e}-2\!\vekt{f}\)
-
V trikotniku \(\triangle ABC\) sta podana vektorja \(\vekt{u}=\vekt{AC}\) in \(\vekt{v}=\vekt{AB}\).
Točka \(D\) je razpolovišče stranice \(BC\).
Zapiši naslednje vektorje v bazi \(\vekt{u}, \vekt{v}\):
(a) \(\vekt{CB}\)
(b) \(\vekt{BD}\)
(c) \(\vekt{AD}\)
Rešitev:
(a) \(\vekt{CB}=-\!\vekt{u}+\vekt{v}\),
(b) \(\vekt{BD}=\frac{1}{2}\!\vekt{u}-\frac{1}{2}\!\vekt{v}\),
(c) \(\vekt{AD}=\frac{1}{2}\!\vekt{u}+\frac{1}{2}\!\vekt{v}\)
-
Vektorje na sliki zapiši s koordinatami:
Rešitev:
\(\vekt{a}=(5,3)\),
\(\vekt{b}=(2,5)\),
\(\vekt{c}=(2,-2)\),
\(\vekt{d}=(4,-1)\),
\(\vekt{e}=(0,-4)\)
-
V koordinatnem sistemu so podane točke \(A(-2,3),~ B(5,-1)\) in \(C(4,5)\). Zapiši s koordinatami vektorje
\(\vekt{AB},~ \vekt{BC}\) in \(\vekt{CA}\). Nato izračunaj vsoto \(\vekt{AB}+\vekt{BC}+\vekt{CA}\).
Rešitev:
\(\vekt{AB}=(7,-4)\),
\(\vekt{BC}=(-1,6)\),
\(\vekt{CA}=(-6,-2)\),
\(\vekt{AB}+\vekt{BC}+\vekt{CA}=\vekt{0}=(0,0)\)
-
Točki \(A(2,-3)\) in \(B(-6,9)\) sta krajišči daljice \(AB\).
Zapiši koordinati točke \(T\), ki leži na tej daljici in jo deli v
razmerju \(|AT|:|TB|=1:3\).
Rešitev:
\(T(0,0)\)
-
Dani sta točki \(A(7,0)\) in \(B(-5,2)\).
Zapiši koordinate točk \(E\) in \(F\), ki delita daljico \(AB\) na tri skladne dele.
Rešitev:
\(E(3,\frac{2}{3}),~ F(-1,\frac{4}{3})\)
-
Točka \(R(3,8)\) leži na daljici \(AB\) in jo deli v
razmerju \(|AR|:|RB|=2:3\). Eno krajišče daljice ima koordinati \(A(-7,2)\).
Izračunaj koordinati krajišča \(B\).
Rešitev:
\(B(18,17)\)
-
Točka \(U\) leži na daljici \(AB\) in jo deli v razmerju \(|AU|:|UB|=2:3\), točka \(R\) pa je razpolovišče
daljice \(AB\). Izračunaj koordinati točke \(R\), če poznaš točki \(U(15,9)\) in \(B(33,-3)\).
Rešitev:
\(R(18,7)\)
-
Podane so koordinate treh oglišč paralelograma \(ABCD\):
\(A(0,-1),~ C(12,9)\) in \(D(2,7)\).
Izračunaj koordinati oglišča \(B\).
Rešitev:
\(B(10,1)\)
-
V paralelogramu \(ABCD\) poznamo oglišči
\(A(-2,0)\) in \(D(0,6)\). Razpolovišče stranice \(BC\) je v točki \(F(8,5)\).
Izračunaj koordinate oglišč \(B\) in \(C\).
Rešitev:
\(B(7,2),~ C(9,8)\)
-
Štirikotnik \(ABCD\) ima oglišča \(A(-2,-1),~ B(7,5),~ C(3,7)\) in \(D(-3,3)\).
Zapiši vektorja \(\vekt{AB}\) in \(\vekt{DC}\) ter ugotovi, kakšne vrste štirikotnik je to
(paralelogram, trapez, deltoid …).
Rešitev:
\(\vekt{AB}=(9,6),~ \vekt{DC}=(6,4)\). Ker je \(\vekt{AB}=\frac{3}{2}\vekt{DC}\), sta stranici \(AB\) in \(DC\)
vzporedni in različno dolgi. To pomeni, da je ta štirikotnik trapez.
-
Trikotnik ima oglišča \(A(-1,6),~ B(9,8)\) in \(C(7,-5)\).
Razpolovišče stranice \(AB\) označimo \(R\), težišče trikotnika pa \(T\). Zapiši
točki \(R\) in \(T\) s koordinatami.
Rešitev:
\(R(4,7),~ T(5,3)\)
-
Trikotnik \(\triangle ABC\) ima oglišči \(A(-2,3)\) in \(B(10,-7)\),
težišče trikotnika pa je v točki \(T(6,1)\). Zapiši koordinati razpolovišča stranice \(AB\).
Nato zapiši s koordinatama še tretje oglišče \(C\).
Rešitev:
\(R(4,-2),~ C(10,7)\)
-
Podani so vektorji \(\vekt{a}=(8,15),~ \vekt{b}=(2,10),~ \vekt{c}=\vekt{a}+2\!\vekt{b}\).
(a) Izračunaj dolžino vektorja \(\vekt{a}\).
(b) Zapiši koordinati vektorja \(\vekt{c}\).
(c) Izračunaj dolžino vektorja \(\vekt{c}\).
Rešitev:
(a) \(|\vekt{a}|=17\),
(b) \(\vekt{c}=(12,35)\),
(c) \(|\vekt{c}|=37\)
-
V standardni ortonormirani bazi sta
podana vektorja \(\vekt{a}=15\vekt{\imath}+30\vekt{\jmath},~ \vekt{b}=27\vekt{\imath}+25\vekt{\jmath}\).
(a) Izračunaj: \(|\vekt{a}-\vekt{b}|\)
(b) Izračunaj: \(|\,3\vekt{a}-2\!\vekt{b}|\)
Rešitev:
(a) \(|\vekt{a}-\vekt{b}|=13\),
(b) \(|\,3\vekt{a}-2\!\vekt{b}|=41\)
-
Računsko preveri, ali sta vektorja odvisna (kolinearna) ali ne:
(a) \(\vekt{a}=(5,-2)\) in \(\vekt{b}=(15,-6)\)
(b) \(\vekt{e}=(8,-6)\) in \(\vekt{f}=(12,-4)\)
(c) \(\vekt{g}=(12,-16)\) in \(\vekt{h}=(-9,12)\)
Rešitev:
(a) Sta odvisna, saj je \(\vekt{b}=3\vekt{a}\).
(b) Nista odvisna.
(c) Sta odvisna, saj je \(\vekt{h}=-\frac{3}{4}\!\vekt{g}\).
-
Dan je vektor \(\vekt{a}=(-7,24)\). Zapiši (s koordinatama) vektor \(\vekt{b}\), ki ima enako smer in orientacijo kot
vektor \(\vekt{a}\), njegova dolžina pa je 100.
Rešitev:
\(\vekt{b}=(-28,96)\)
-
Dan je vektor \(\vekt{a}=18\vekt{\imath}-24\vekt{\jmath}\). Zapiši vektor \(\vekt{b}\), ki ima enako smer in nasprotno orientacijo kot
vektor \(\vekt{a}\), njegova dolžina pa je 1.
Rešitev:
\(\vekt{b}=-\frac{3}{5}\vekt{\imath}+\frac{4}{5}\vekt{\jmath}=(-\frac{3}{5},\frac{4}{5})\)
-
Dan je vektor \(\vekt{a}=(15,20)\).
(a) Zapiši (v koordinatah) vektor \(\vekt{b}\), ki je vzporeden vektorju \(\vekt{a}\),
enako orientiran kot \(\vekt{a}\), njegova dolžina pa je za 20% večja od
dolžine vektorja \(\vekt{a}\).
(b) Zapiši (v koordinatah) vektor \(\vekt{c}\), ki je vzporeden vektorju \(\vekt{a}\),
nasprotno orientiran kot \(\vekt{a}\), njegova dolžina pa je za 20 enot večja od
dolžine vektorja \(\vekt{a}\).
Rešitev:
(a) \(\vekt{b}=(18,24)\),
(b) \(\vekt{c}=(-27,-36)\)
-
Dani so vektorji \(\vekt{a}=(4,-6),~ \vekt{b}=(6,7)\) in \(\vekt{c}=(10,9)\). Zapiši vektor \(\vekt{c}\)
kot linearno kombinacijo vektorjev \(\vekt{a}\) in \(\vekt{b}\).
Rešitev:
\(\vekt{c}=\frac{1}{4}\!\vekt{a}+\frac{3}{2}\!\vekt{b}\)
-
Dana sta vektorja \(\vekt{a}=(3,4)\) in \(\vekt{b}=(5,6)\). Zapiši vektor \(\vekt{\imath}\)
kot linearno kombinacijo vektorjev \(\vekt{a}\) in \(\vekt{b}\), če se da.
Rešitev:
Se da: \(\vekt{\imath}=-3\vekt{a}+2\!\vekt{b}\)
-
Podani so vektorji \(\vekt{a}=(3,2)\), \(\vekt{b}=(-1,4)\) in \(\vekt{c}=(11,-2)\).
(a) Zapiši vektor \(\vekt{c}\) kot linearno kombinacijo \(\vekt{a}\) in \(\vekt{b}\).
(b) Zapiši vektor \(\vekt{a}\) kot linearno kombinacijo \(\vekt{b}\) in \(\vekt{c}\).
Rešitev:
(a) \(\vekt{c}=3\vekt{a}-2\vekt{b}\),
(b) \(\vekt{a}=\frac{2}{3}\vekt{b}+\frac{1}{3}\vekt{c}\)
-
Dana sta vektorja \(\vekt{a}=(6,-5)\) in \(\vekt{b}=(3,4)\).
(a) Ugotovi, ali vektorja \(\vekt{a}\) in \(\vekt{b}\)
sestavljata bazo ravnine.
(b) Izrazi vektor \(\vekt{c}=(27,-55)\) kot linearno
kombinacijo vektorjev \(\vekt{a}\) in \(\vekt{b}\), če se da.
Rešitev:
(a) Vektorja sta nekolinearna in različna od \(\vekt{0}\), torej sestavljata bazo ravnine.
(b) Se da: \(\vekt{c}=7\vekt{a}-5\!\vekt{b}\)
-
Dana sta vektorja \(\vekt{a}=(2,-6)\) in \(\vekt{b}=(-3,9)\).
(a) Ugotovi, ali vektorja \(\vekt{a}\) in \(\vekt{b}\)
sestavljata bazo ravnine.
(b) Izrazi vektor \(\vekt{c}=(2,9)\) kot linearno
kombinacijo vektorjev \(\vekt{a}\) in \(\vekt{b}\), če se da.
Rešitev:
(a) Vektorja sta kolinearna, torej ne sestavljata baze ravnine.
(b) Se ne da.
-
Izračunaj realni števili \(m\) in \(n\), če veš, da sta vektorja \(\vekt{a}\) in \(\vekt{b}\) neodvisna, med njima pa velja zveza:
\(m\vekt{a}+2n\vekt{b}=\vekt{a}-n\vekt{a}+6\vekt{b}\)
Rešitev:
\(m=-2,~ n=3\)
-
Vektorja \(\vekt{a}\) in \(\vekt{b}\) sta neodvisna, med njima pa velja zveza:
\(m(\vekt{a}+\vekt{b})+(n-9)\vekt{a}=2n\vekt{b}\)
Izračunaj realni števili \(m\) in \(n\).
Rešitev:
\(m=6,~ n=3\)
-
V kvadratu \(ABCD\) točka \(T\) leži na stranici \(CD\) in jo deli v razmerju
\(|DT|:|TC|=1:2\). Izračunaj, v kakšnem razmerju daljica \(AT\)
deli diagonalo \(BD\).
Rešitev:
\(|DU|:|UB|=1:3\)
-
Dan je paralelogram \(ABCD\). Točka \(E\) leži na stranici \(AB\) in jo deli v razmerju \(|AE|:|EB|=3:1\),
točka \(H\) pa leži na stranici \(AD\) in jo deli v razmerju \(|AH|:|HD|=1:2\).
Izračunaj, v kakšnem razmerju daljica \(HB\) deli daljico \(EC\).
Rešitev:
\(|ET|:|TC|=1:12\)
-
Dana sta vektorja \(\vekt{a}=(3,1)\) in \(\vekt{b}=(2,-1)\).
(a) Nariši ta dva vektorja.
(b) Izračunaj dolžini obeh vektorjev.
(c) Izračunaj skalarni produkt \(\vekt{a}\vekt{b}\).
(d) Izračunaj kot med vektorjema \(\vekt{a}\) in \(\vekt{b}\).
Rešitev:
(a) … (b) \(|\vekt{a}|=\sqrt{10},~~ |\vekt{b}|=\sqrt{5}\),
(c) \(\vekt{a}\vekt{b}=5\), (d) \(\varphi=45^\circ\)
-
Trikotnik \(\triangle ABC\) ima oglišča \(A(-1,2),~ B(31,6)\) in \(C(11,23)\).
Točka \(P\) leži na stranici \(AC\) in jo deli v razmerju \(|AP|:|PC|=1:2\), točka \(R\) pa je razpolovišče
stranice \(AB\).
(a) Izračunaj koordinate točk \(P\) in \(R\).
(b) Izračunaj dolžino vektorja \(\vekt{PR}\).
Rešitev:
(a) \(P(3,9),~ R(15,4)\),
(b) \(|\vekt{PR}|=13\)
-
Dani so vektorji \(\vekt{a}=(2,-9),~ \vekt{b}=(3,-2)\) in \(\vekt{c}=(6,5)\). Izračunaj kot med vektorjema
\(\vekt{u}=\vekt{a}+6\!\vekt{b}\) in \(\vekt{v}=\vekt{b}+2\vekt{c}\). Rezultat zapiši v stopinjah in minutah.
Rešitev:
\(\vekt{u}=(20,-21),~ \vekt{v}=(15,8);~ \varphi\doteq74^\circ28'\)
-
Dana sta vektorja \(\vekt{a}=(15,-20)\) in \(\vekt{b}=(24,m)\). Določi realni parameter \(m\) tako, da bosta vektorja
(a) pravokotna,
(b) enako dolga.
Rešitev:
(a) \(m=18\), (b) \(m_1=7,~ m_2=-7\)
-
Podane so točke \(A(5,8)\), \(B(17,26)\) in \(C(x,2)\). Določi neznano število \(x\) tako,
(a) da bosta vektorja \(\vekt{AB}\) in \(\vekt{AC}\) pravokotna,
(b) da bosta vektorja \(\vekt{AB}\) in \(\vekt{AC}\) vzporedna.
Rešitev:
(a) \(x=14\), (b) \(x=1\)
-
Trikotnik \(\triangle ABC\) ima oglišča v točkah \(A(7,1),~ B(13,3)\) in \(C(x,16)\). Računsko določi neznano
koordinato \(x\) tako, da bo kot \(\alpha\) v tem trikotniku meril \(90^\circ\).
Rešitev:
\(x=2\)
-
Trikotnik ima oglišča v točkah \(A(3,1),~ B(7,4)\) in \(C(4,8)\). Izračunaj velikosti vseh treh kotov
in dolžine vseh treh stranic v tem trikotniku. Ugotovi, kakšne vrste trikotnik je to.
Rešitev:
Koti: \(\alpha=\gamma=45^\circ,~ \beta=90^\circ\), stranice: \(a=c=5,~ b=5\sqrt{2}\).
To je enakokraki pravokotni trikotnik.
-
Trikotnik ima oglišča v točkah \(A(-3,3),~ B(20,-5)\) in \(C(8,4)\). Izračunaj, koliko meri največji kot v tem trikotniku.
Rezultat zapiši v stopinjah in minutah.
Rešitev:
Največji je kot \(\gamma\doteq137^\circ56'\).
-
Pravokotnik \(ABCD\) ima stranici \(a=20~\mathrm{cm},~ b=15~\mathrm{cm}\).
Točka \(T\) leži na stranici \(a\) in jo deli v razmerju \(|AT|:|TB|=2:3\).
Izračunaj kot med vektorjema \(\vekt{TC}\) in \(\vekt{TD}\).
Kot zapiši v stopinjah in minutah.
Rešitev:
\(\varphi\doteq66^\circ44'\) (Namig: Vektorja zapiši s koordinatami.)
-
Točke \(A(1,3),~ B(5,4),~ C(10,1)\) in \(D(6,9)\) so oglišča nepravilnega štirikotnika
\(ABCD\). Izračunaj največji notranji kot v tem štirikotniku.
(Namig: Pomagaj si s sliko.)
Rešitev:
To je konkavni štirikotnik, \(\beta=225^\circ\)
-
Poznamo tri od oglišč paralelograma \(ABCD\): \(B(17,-1),~ C(15,8)\) in \(D(-7,6)\).
(a) Izračunaj kot \(\alpha\) v tem paralelogramu. Zapiši ga v stopinjah in minutah.
(b) Izračunaj dolžino daljše diagonale.
Rešitev:
(a) \(\alpha\doteq97^\circ20'\),
(b) daljša je \(f=|BD|=25\)
-
Paralelogram \(ABCD\) ima podana tri oglišča: \(A(-3,-5),~ B(5,-2)\) in \(C(7,17)\).
Izračunaj, koliko meri ostri kot med diagonalama tega paralelograma.
Rešitev:
\(\varphi=45^\circ\)
-
Dani so vektorji \(\vekt{a}=(x,19)\), \(\vekt{b}=(63,16)\) in \(\vekt{c}=(25,60)\). Določi realni parameter \(x\) tako, da bo kót med
vektorjema \(\vekt{a}\) in \(\vekt{b}\) enak kot kót med vektorjema \(\vekt{a}\) in \(\vekt{c}\).
Rešitev:
\(x=22\)
-
Dani so vektorji \(\vekt{a}=(\frac{3}{5},\frac{4}{5}),~ \vekt{b}=(-\frac{4}{5},\frac{3}{5})\) in \(\vekt{c}=(2,1)\).
(a) Dokaži, da vektorja \(\vekt{a}\) in \(\vekt{b}\)
sestavljata ortonormirano bazo ravnine.
(b) Vektor \(\vekt{c}\) razvij po bazi \(\vekt{a},~\vekt{b}\).
Rešitev:
(a) Vektorja sta enotska \((|\vekt{a}|=|\vekt{b}|=1)\) in pravokotna \((\vekt{a}\cdot\vekt{b}=0)\), torej sestavljata
ortonormirano bazo ravnine. (b) \(\vekt{c}=2\vekt{a}-\vekt{b}\)
-
Dan je vektor \(\vekt{a}=(4,1)\). Zapiši koordinati vektorja \(\vekt{b}\), ki ima
enako dolžino kot vektor \(\vekt{a}\) in je na vektor \(\vekt{a}\) pravokoten.
Rešitev:
Dve rešitvi: \(\vekt{b}=(1,-4)\) ali pa \((-1,4)\)
-
Dan je vektor \(\vekt{u}=(7,-4)\). Zapiši oba vektorja, ki imata
enako dolžino kot vektor \(\vekt{u}\) in sta na vektor \(\vekt{u}\) pravokotna.
Rešitev:
\(\vekt{v}=(4,7)\) ali pa \(\vekt{v}=(-4,-7)\)
-
Dan je vektor \(\vekt{e}=(6,8)\). Zapiši vektor \(\vekt{f}\), ki ima
dolžino 25 in je pravokoten na vektor \(\vekt{e}\). Navedi obe možni rešitvi.
Rešitev:
\(\vekt{f_1}=(20,-15),~~ \vekt{f_2}=(-20,15)\)
-
Točki \(A(5,2)\) in \(B(11,10)\) sta oglišči kvadrata \(ABCD\).
Izračunaj koordinate oglišč \(C\) in \(D\).
Rešitev:
Dve možnosti: \(C_1(3,16),~ D_1(-3,8);~~~ C_2(19,4),~ D_2(13,-4)\)
-
Točka \(A(1,3)\) je eno od oglišč kvadrata \(ABCD\). Točka \(S(6,5)\) je presečišče diagonal
tega kvadrata. Izračunaj koordinate ostalih oglišč tega kvadrata. Privzemi, da je kvadrat pozitivno orientiran.
Rešitev:
\(B(8,0),~ C(11,7),~ D(4,10)\)
-
Vektorja \(\vekt{a}\) in \(\vekt{b}\) sta dolga vsak po 2 enoti in oklepata kot \(60^\circ\).
Izračunaj skalarni produkt vektorjev \(\vekt{u}=\vekt{a}+\vekt{b}\) in
\(\vekt{v}=3\vekt{a}-\vekt{b}\).
Rešitev:
\(\vekt{u}\vekt{v}=12\)
-
Vektorja \(\vekt{e}\) in \(\vekt{f}\) sta enako dolga. Izračunaj kot med vektorjema \(\vekt{a}=\vekt{e}+\vekt{f}\)
in \(\vekt{b}=\vekt{e}-\vekt{f}\).
Rešitev:
\(\varphi=90^\circ\)
-
Dolžina vektorja \(\vekt{a}\) meri 5 enot, dolžina vektorja \(\vekt{b}\) pa meri 8 enot.
Vektorja oklepata kot \(120^\circ\). Izračunaj dolžino vektorja \(\vekt{c}=\vekt{a}+\vekt{b}\).
Rešitev:
\(|\vekt{c}|=7\)
-
Vektor \(\vekt{a}\) ima dolžino 17, vektor \(\vekt{b}\) pa ima dolžino 16 enot.
Kot med vektorjema \(\vekt{a}\) in \(\vekt{b}\) meri \(60^\circ\).
Izračunaj dolžino vektorja \(\vekt{c}=\vekt{a}-5\vekt{b}\).
Rešitev:
\(|\vekt{c}|=73\)
-
Vektorja \(\vekt{e}\) in \(\vekt{f}\) sta enotska in oklepata kot \(60^\circ\).
Izračunaj dolžino vektorja \(\vekt{a}=7\vekt{e}+8\!\vekt{f}\).
Rešitev:
\(|\vekt{a}|=13\)
-
Vektor \(\vekt{a}\) ima dolžino \(\sqrt{2}\) in oklepa kot \(45^\circ\) s pozitivnim delom abscisne osi.
Izračunaj \(|\vekt{a}+\vekt{\imath}|\). Rezultat naj bo točen.
Rešitev:
\(|\vekt{a}+\vekt{\imath}|=\sqrt{5}\)
-
Vektor \(\vekt{a}\) ima dolžino 7, vektor \(\vekt{b}\) pa 2 enoti. Vektorja oklepata kot \(60^\circ\).
(a) Izračunaj dolžino vektorja \(\vekt{c}=\vekt{a}+4\vekt{b}\).
(b) Izračunaj kot med vektorjema \(\vekt{a}\) in \(\vekt{c}\). Zapiši ga v stopinjah in minutah.
Rešitev:
(a) \(|\vekt{c}|=13\),
(b) \(\varphi\doteq32^\circ12'\)