Turnosmučarski vodniček / Triglavsko gorovje / Primorska

Polanski vrh, 1897 m - iz Baške grape

Primorska stran Polanskega vrha privlači z izjemno široko, enakomerno vesino, ki se razteza od Matajurskega do Kojnskega vrha in pri nas nima primerjave. Kadar so razmere prave, je smučišče enostavno fantastično. Da je tura že skoraj preveč udobna, je kriva lepa gozdna cesta, po kateri se enostavno peljemo tako visoko, da pridemo do začetka snežne odeje.
No, v nestabilnem snegu pa se je temu pobočju vsekakor pametno izogniti. Da se s plazovi tu ne gre šaliti, nam da že pred prvo serpentino gozdne ceste vedeti 100 m širok opustošen pas, ki ga je pred nekaj leti pustil za seboj mamutski plaz.
Zaradi strmine so cepin in dereze obvezna oprema.
Vzpon:
Pred Stržiščem zavijemo levo na, sprva betonsko, gozdno cesto proti Saneku. Sledimo ji čez dolge, položne serpentine (bližnjice se časovno izplačajo!) do razcepa na višini 1320 m, kjer izbiramo med dvema splošnima smerema nadaljevanja:
1) Lahko se vzpnemo desno ob plaznici in nato na primernem mestu prečimo levo, proti sredini z ruševjem poraslega pobočja nad gozdno mejo. Najlažji prehod čez strmo stopnjo, ki nas loči od vršne vesine, se namreč nahaja ravno na sredi.
2) Morda za odtenek boljša je leva smer. Kmalu zatem, ko cesta po prečkanju plaznice znova vstopi v gozd, zavijemo desno navzgor po vlaki. Nad gozdom se usmerimo proti strmi grapi, ki se dviga proti sedlu med Polanskim in Matajurskim vrhom. Po njej do sedla in desno na vrh. Lahko pa spodaj prečimo desno čez ruševje in se vzpnemo na vrh po sredi pobočja, tako kot pri "desni" varianti. Glej tudi: Matajurski vrh - iz Baške grape.
Spust: Po eni od smeri vzpona.
Severna stran: Polanski vrh - iz Bohinja.

_Težavnost
II+

_Izhodišče
gozdna cesta, 1050 m
_{Višinska razlika}
850 m
_{Čas vzpona}
2:45
_{Čas spusta}
1:15

_{Letni čas}
(december -) marec
_Lega
J
_Smučljivost
odlična
_Orientiranje
manj zahtevno

_Zemljevidi
Bohinjsko jezero z okolico, 1:25.000
Julijske Alpe - vzhodni del, 1:50.000,
Triglavski narodni park, 1:50.000
_Vodniki
-

Dnevniški zapis

13.2.2008 (+ MatjažE, GregaŠ)
Nova epizoda odkrivanja turnih smukov nad Baško grapo. Po gozdni cesti proti Saneku do začetka zvezne zasnežitve, 1040 m. Hoja s smučmi po cestnih serpentinah se ni izkazala za najhitrejšo izbiro (za najležernejšo pač), dosti hitrejša je peš direktarica, ki se je je lotil Grega. Tudi nad cesto smo vlekli dve varianti - Grega, spet hitreje, po gozdu levo od orjaške plaznice, Matjaža pa po desni. Srečali smo se v ruševju na sredini, kjer se ponujajo najlažji prehodi čez strmo stopnjo. Nad prelomnico nas je kloža odvrnila od direktne smeri proti Matajurskemu vrhu, tako da smo se nazadnje nenačrtovano znašli na Polanskem vrhu.
Najboljšega (predelanega) snega za spust smo se nadejali pod Konjskim vrhom, našli pa približno pod sedlom med vrhovoma. Jugozahodna stran blago izbočenega rebra nam je postregla s prvovrstnim veselcem. Strma prelomnica je bila še v redu, med rušjem pa že zelo južno. Prečili smo desno v gozd in se po trdem snegu brez težav spustili do ceste, po kateri je šlo lahkotno vse do avta. Čudovita pomladna tura!

V 2:37

S 0:48