Turni smuki / Kamniško - Savinjsko gorovje

Kokovnica, Ta Zad'n pvaz

Dnevniški zapis

8.3.2018 do 1200 m

Prvo ključno mesto je bil prehod čez potok; kavelj je bil predvsem visok snežni zid na levem bregu. Veliki travnik pri Slaparski vasi je bil deviški, sneg pa niti ni bil tako hudo vlažen, kot sem se bil bal zaradi visokih temperatur (v Grahovšah 6°C). Na vrhu travnika sem zavil na levi krak traktorske ceste, na razcepih v gozdu pa enostavno sledil logični smeri. Za razliko od kopne turice izpred dveh let, ko sem bil pri ta veliki lovski opazovalnici zavil na vznožje melišč, sem tokrat vztrajal po gozdnih vlakah do konca. Ko se vlaka konča na levi strani hrbta, sem potegnil na bližnji gozdni grebenček in 30 m više zadel na novo vlako, ki pripelje z leve. Par metrov desno je nov razcep: vodoravni desni krak drži do melišč, vendar sem spet izbral zgornjega, ki je novih 30 m više dokončno izdihnil. Za razliko od spodaj, od tam ni elegantnega izhoda, prečiti je treba precej strmo gozdno pobočje, ki je bilo celo malce plazno sumljivo. Na srečo ni bilo nič. Ob "izstopu" na odprto vznožje 'Ta zadnga pvazu' je bila ura že 17:40, kar sem si pred turo postavil za skrajni čas za spust, saj s seboj nisem vzel čelne svetilke. Vseeno "kar nekje" pač nisem mogel končati, zato sem se zapodil vsaj do prelomnice pred vršno kontico. Vzpon sem tako zaključil 12 minut pred sončnim zahodom (vesolje.net: 8.3.2018 = ob 17:58).
Zasmučal sem celi dve minuti pred sončnim zahodom. Na plazu je bilo kakšnih 20 cm zaskorjenega suhega snega, na trdi podlagi, na kateri me je v prvih nekaj zavojih celo malo odnašalo. V nadaljevanju s tem ni bilo več težav, vijuganje je bilo celo dokaj lepo. Seveda s prilagojeno tehniko: po repih, z agresivnim razbremenjevanjem, skorajda skakanjem. Ta široke smuči so še enkrat več dokazale svojo vrednost. Po približno 160 višincih sem na koncu Krivega plazu zapeljal v gozd, in sicer točno na vlako. Še boljša stvar kot orientacijska razrešitev je bil sneg v gozdu, ki je bil mehak, zato sem lahko v pojemajoči svetlobi vijugal povsem sproščeno. Na vzponsko vlako sem se priključil na "desni serpentini".
Krasna pošihtna turica, v "rajskih" turnosmučarskih razmerah. Beri: snega toliko, da lahko smučaš vse živo, dan dovolj dolg za popoldanske turice, pa še mraza ni več.

*) Opis turnosmučarskega pristopa: na vrhu travnika se oprimeš levega traktorskega kolovoza. Prva dva leva odcepa v gozdu ignoriraš. Ko pot zavije izrazito v desno, v prvi malo bolj konkreten klanec, je na koncu te stranice razcep, na katerem v kopnem, kot pešec, zaviješ levo (Velika Polana, 21.5.2016), kot smučar pa desno! Že čez 20 m se levo gor odcepi vlaka, ki popelje na začetek melišč = snežišč. Nadaljevanje po želji.

Domorodec, Womlan, mi je za plazove v Kokovnici navedel takale imena: ta levi se imenuje Ta zad'n, najbolj desni je Ta p'ru, pa Ta druh' ... do ta zadnga. :)
Pozneje sem na spletu odkril zemljevid 'Ledinska imena v občini Tržič', ki navaja malo drugačna imena: Pvaz pod Vratam, Ta Širok pvaz, Ta Voz'k pvaz in Ta Zad'n pvaz.